Ker v navedbah tožene stranke ni podatka o tem, kdaj in koga naj bi M. Č. ustno zaprosila za podaljšanje najemne pogodbe, bi bilo njeno zaslišanje zgolj informativni dokaz, ki v pravdnem postopku ni dovoljen. Novejši pogledi sicer zagovarjajo izjemo od načelne prepovedi informativnih dokazov, predvsem tedaj, ko stranka ne more poznati dejstev, ki jih sicer mora zatrjevati na podlagi trditvenega bremena. Vendar v obravnavanem primeru ne gre za takšno situacijo.
prepozna pritožba - zavrženje pritožbe - odločanje o ugovoru zoper sklep o začasni odredbi - vročitev sklepa - fikcija vročitve
Pritožba toženke je tako prepozna (drugi odstavek 343. člena ZPP v zvezi s 15. in 239. členom ZIZ ter tretjim odstavkom 9. člena ZIZ). Zato jo je pritožbeno sodišče moralo zavreči (1. točka 365. člena ZPP v zvezi z drugim odstavkom 343. člena ZPP).
odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - ponudba nove pogodbe o zaposlitvi - III. kategorija invalidnosti
Tožena stranka ob redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga tožniku ni ponudila dela, ki bi ustrezalo njegovi delovni zmožnosti, zaradi česar je takšna odpoved nezakonita.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00037848
ZPP člen 338, 338/1, 339, 339/2, 339/2-8, 340, 341, 350, 350/2, 458, 458/1, 458/5, 495. OZ člen 619.
postopek v sporu majhne vrednosti - gospodarski spor majhne vrednosti - sodnik posameznik - odločanje po sodniku posamezniku - pritožbeni razlogi v sporih majhne vrednosti - kršitev pravice do izjave v postopku - kontradiktoren postopek - podjemna pogodba (pogodba o delu)
Pritožbena graja glede neizvedenih dokazov je usmerjena v razlog zmotno ali nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja. V skladu s prvim odstavkom 458. člena ZPP se lahko stranka v sporih majhne vrednosti zaradi bistvenih kršitev določb postopka pritoži le, v kolikor gre za kršitve določb postopka iz drugega odstavka 339. člena ZPP. V kolikor sodišče ne izvede predlaganih dokazov brez utemeljenega razloga lahko to v skladu s sodno prakso predstavlja kršitev pravice do izjave in kontradiktornega postopka, ki se uveljavlja v dometu 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Na ta razlog pa višje sodišče ne pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), zato mora stranka navesti in konkretizirati tak pritožbeni razlog. Pritožba tega ni storila, saj ne navaja, da bi ji bilo onemogočeno postopanje pred sodiščem, kršena pravice do izjave ali konktradiktornega postopka. Njena kritika je praktično v celoti usmerjena v ugotovljeno dejansko stanje in dokazno oceno. S tem pa ne more uspeti, saj kot že obrazloženo, to ne predstavlja dovoljenega pritožbenega razloga v sporih majhne vrednosti.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - ZDRAVSTVENO VARSTVO
VSL00037991
ZZVZZ člen 87, 87/1. ZVZD-1 člen 5, 5/1, 12, 19. OZ člen 131, 131/1, 171, 171/1. Pravilnik o zahtevah za zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev na delovnih mestih (1999) člen 57. Pravilnik o varnosti in zdravju pri uporabi delovne opreme (1999) člen 136, 137.
zahtevek zavoda za zdravstveno zavarovanje zoper delodajalca - povrnitev nadomestila plače za odsotnost z dela - stroški zdravljenja delavca - poškodba pri delu - lestev - zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev pri delu - navodila nadrejenega - povečana nevarnost - neskrbno čiščenje - delovna sredstva - domneva krivde - soprispevek delavca k škodnemu dogodku - deljena odškodninska odgovornost - sorazmerno zmanjšanje odškodnine - samovolja - opustitev varnostnih ukrepov
Merila za doseganje potrebne ravni skrbnosti delodajalca so v sodni praksi postavljena razmeroma visoko.
Ker nadrejeni delavec ni dal delavcu natančnih navodil glede izvedbe generalnega čiščenja (kaj in kje je treba počistiti, kako in kdaj je treba naloženo delo opraviti), je pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da je tožena stranka delo generalnega čiščenja slabo organizirala in s tem kršila določila 19. člena ZVZD-1. Tožena stranka je namreč s takšnim ravnanjem dopuščala možnost, da si delavci sami razlagajo katere prostore je treba očistiti, kako je treba očistiti in do kdaj je treba naloženo delo opraviti (kako se mudi z izvedbo čiščenja). Takšno ravnanja pa, kot je pojasnil tudi izvedenec, povečuje možnost nastanka nezgod in poškodb.
Dejstvo, da so bile v prostorih tožene stranke delavcu na voljo tudi druge lestve, ki so ustrezale zahtevanim standardom, lahko v tem primeru vpliva le na vzpostavitev soodgovornosti delavca, ne pa tudi na (ne)obstoj kršitve s strani delodajalca. Delodajalec bi namreč moral neustrezno lestev odstraniti. Ker tega ni storil, je dopuščal možnost njene uporabe.
Krivda tožene stranke se domneva. Tožena stranka se odgovornosti za nastalo škodo lahko razbremeni le, če ji v okviru določil OZ o obrnjenem dokaznem bremenu uspe dokazati, da je v konkretnem primeru ravnala tako, kot bi morala, ali da v konkretnem primeru na njeni strani ni bila prisotna kakršnakoli stopnja krivde. Torej, da je pri sprejemu in izvajanju ukrepov za zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev pri delu ravnala skrbno in ji zato v zvezi s konkretno nezgodo pri delu ni mogoče očitati niti malomarnosti.
Pomanjkanje navodil oziroma slaba organizacija delovnega procesa namreč delavca pri izvedbi enostavnih opravil, glede katerih delavec ne potrebuje nadzora ne razbremeni dolžnosti spoštovanja in izvajana ukrepov za zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu. Ker teh ukrepov delavec, čeprav je bil oziroma bi moral biti z njimi seznanjen, ni spoštoval, je ravnal samovoljno.
pisno opozorilo pred odpovedjo - sodno varstvo - zavrženje tožbe
Ker sama izdaja pisnega opozorila ne spremeni delovnopravnega položaja delavca, zoper tako pisno opozorilo ni predvideno sodno varstvo. Kdaj lahko delavec uveljavlja sodno varstvo, je določeno v 200. členu ZDR-1. Med primeri, ko delavec lahko uveljavlja sodno varstvo, zakon ne določa presoje pisnega opozorila pred redno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi iz krivdnih razlogov. V tretjem odstavku navedenega člena je določeno, da lahko delavec uveljavlja sodno varstvo pred pristojnim sodiščem v primeru ugotovitve nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi, drugih načinov prenehanja veljavnosti pogodbe o zaposlitvi ali odločitev o disciplinski odgovornosti delavca, ne pa tudi v zvezi s pisnim opozorilom.
določitev pripadajočega zemljišča k stavbi - poslovno stanovanjski objekt - skupno pripadajoče zemljišče - ustanovitev služnosti v postopku za določitev pripadajočega zemljišča k stavbi - garaža - stavbišče - dejanska raba - pretekla raba zemljišča - materialno procesno vodstvo - nepravdni postopek - delitev stvari - ustanovitev stvarne služnosti po uradni dolžnosti - ugotovitev obstoja služnosti - temeljni namen zakona - pravica do izjave
Upoštevajoč konkretne okoliščine primera in naravo nepravdnega postopka in dejstvo, da je v njem prišlo tudi do delitve stvari, je sodišče pravilno smiselno uporabilo določilo 125. člena ZNP o ustanovitvi stvarne služnosti po uradni dolžnosti. Drži sicer, da ZVEtL-1 takšnega položaja izrecno ne ureja (ne gre namreč za ugotavljanje obstoja ali neobstoja služnosti, temveč novo ustanovitev), vendar sprejeta pragmatična odločitev ni v nasprotju z namenom zakona, torej uskladitvijo evidenc z dejanskim položajem nepremičnin, tudi ob upoštevanju kriterija redne rabe.
DELOVNO PRAVO - JAVNI USLUŽBENCI - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00040697
ZDR-1 člen 155, 156.. ZObr člen 97f, 97f/2.. ZSSloV člen 41, 53, 53/2.. OZ člen 165, 299.. Uredba o plačah in drugih prejemkih pripadnikov Slovenske vojske pri izvajanju obveznosti, prevzetih v mednarodnih organizacijah oziroma z mednarodnimi pogodbami (2008) člen 10, 10/1, 10/3, 10/4.
neizrabljen tedenski počitek - vojak - misija - dnevni počitek - zakonske zamudne obresti - dodatek za posebne pogoje dela
Sodišče prve stopnje je zavzelo stališče, da se pogoj iz zadnjega odstavka 10. člena Uredbe o plačah in drugih prejemkih pripadnikov Slovenske vojske pri izvajanju obveznosti, prevzetih v mednarodnih organizacijah oziroma z mednarodnimi pogodbami o določitvi relevantnega območja s strani ministra nanaša le na določitev dodatka iz drugega odstavka 10. člena Uredbe (ki je bil tožniku priznan in izplačan), ne pa tudi na določitev dodatka iz prvega odstavka 10. člena Uredbe, ki je bil predmet tožnikovega zahtevka. Ni torej sledilo naziranju toženke, pri katerem vztraja v pritožbi, da tožnik do vtoževanega dodatka po prvem odstavku 10. člena Uredbe ne more biti upravičen, ker zanj ne obstaja pravna podlaga, saj je bila višina dodatka določena z odredbo o določitvi dodatkov z dne 31. 7. 2013, iz katere pa izhaja zgolj upravičenje do dodatka za posebne pogoje bivanja in delovanja zaradi visoke onesnaženosti okolja in izpostavljenosti kužnim nalezljivim boleznim in epidemijam, ne pa tudi iz drugih razlogov. Ker sodišče tega napačno ni upoštevalo, je samo v dokaznem postopku raziskovalo okoliščine za priznanje dodatka iz prvega odstavka 10. člena Uredbe ter tožnikovemu zahtveku iz tega naslova napačno ugodilo.
zamudna sodba - redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - vročitev tožbe v odgovor
Ker podatki vročilnice potrjujejo dejstvo pravilne vročitve tožbe in poziva k odgovoru nanjo, tožena stranka pa za nasprotne trditve ni sodišču predlagala nobenega dokaza, pritožbeno sodišče nima podlage, da bi pritrdilo trditvam, da vročitev tožbe ni bila opravljena v skladu z zakonom.
Iz izreka izpodbijanega sklepa izhaja, da znaša upnikova terjatev 7.058,13 EUR, iz obrazložitve v 15. točki pa je razvidno, da je ta terjatev nižja in da je v izreku navedeni znesek previsok, saj delna plačila predmetne terjatve v letu 2016 in 2018 v preračunu navedene višine terjatve niso zajeta. Vsled navedenemu so utemeljeni pritožbeni očitki o obremenjenosti izpodbijanega sklepa s kršitvijo po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog
Delodajalec lahko utemeljeno odpove pogodbo o zaposlitvi delavcu ob ponavljanju kršitev iz delovnega razmerja, tudi če kršitve same po sebi niso posebej hude, gre pa za ponavljanje kršitev.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja
Glede na to, da je bilo ugotovljeno, da je tožnica, ki bi morala kot odrasla oseba in strokovnjakinja s področja dela z otroki z lažjimi motnjami v duševnem razvoju, ki imajo pridružene tudi druge motnje, znižano intelektualno sposobnost in prilagoditvene spretnosti, grobo kršila svoje obveznosti iz delovnega razmerja, je izpolnjen tudi pogoj iz 109. člena ZDR-1, da ob upoštevanju vseh okoliščin in interesov obeh pogodbenih strank ni mogoče nadaljevati delovnega razmerja niti do izteka odpovednega roka. Opustitev skrbnosti dobrega strokovnjaka ter ustreznega strokovnega, objektivnega in etičnega postopanja v odnosu do otrok (prim. z odločbo Vrhovnega sodišča VIII Ips 79/2018) brez dvoma onemogoča nadaljevanje delovnega razmerja med strankama, še posebej, ker je ravno v povezavi z delovnim razmerjem delavcev v vzgojno‒pedagoškem procesu bistvena okoliščina prav zaupanje med vsemi udeleženci (prim. z odločbo Vrhovnega sodišča RS VIII Ips 101/2017).
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00041765
KZ-1 člen 38, 148, 148/1, 148/2. ZASP člen 2, 111, 111/3, 113, 113/1, 113/1-2. ZKP člen 402, 402/3.
uvedba preiskave - utemeljen sum - kršitev materialnih avtorskih pravic - tiha blanketa - konkretiziranost opisa kaznivega dejanja - dopolnilna norma - pravica do predelave - namen in pogoji za preiskavo
Določba 148. člena KZ-1 je t.i. tiha blanketna kazenskopravna norma, ki se ne izrecno, ampak le smiselno sklicuje na pojme, podrobneje urejene v ZASP, kjer je določena vsebina materialnih avtorskih pravic. Inkriminirano je tisto dejanje, ki krši navedeni avtorskopravni zakon.
Pravilno pritožba poudarja, da je treba navedbe iz opisa brati oziroma razumeti v okviru celotnega opisa dejanja. Iz slednjega je tako mogoče prepoznati očitek neupravičene uporabe računalniškega programa družbe P. d.o.o. v predelani obliki, s tem pa smiselno zatrjevano kršitev izključne pravice avtorja računalniškega programa iz 2. točke prvega odstavka 113. člena ZASP, ki predstavlja posebno podobliko pravice predelave.
premestitev javnega uslužbenca - imenovanje v naziv - aneks k pogodbi o zaposlitvi
V skladu s prvim odstavkom 150. člena ZJU se premestitev zaradi delovnih potreb opravi s sklepom o premestitvi, če javni uslužbenec s premestitvijo ne soglaša. Sklep o premestitvi zaradi delovnih potreb v okviru istega organa izda predstojnik, v drug organ pa sporazumno predstojnika obeh organov. Navedeno sicer pomeni, da bi morala tožena stranka tožniku najprej ponuditi sklenitev aneksa k pogodbi o zaposlitvi, ter v primeru, ko bi tožnik podpis aneksa zavrnil, izdati sklep o premestitvi. Vendar pa je treba zakonitost izpodbijanega sklepa presojati v okviru zaveze, da bo tožena stranka na podlagi sklenjenega Stavkovnega sporazuma dejansko vsem zaposlenim v Policiji, na katere se nanaša stavkovni sporazum (torej izredno velikemu številu zaposlenih), izdala individualne delovno pravne akte, ne pa najprej vsakemu ponudila v podpis aneks pogodbe o zaposlitvi, saj bi šlo glede na splošno znano dejstvo, da je v Policiji zaposleno več tisoč delavcev, za nerazumno dolžnost, ki bi navsezadnje vplivala na hitrost izvedbe uvrstitve v višje plačne razrede, kar je bil glavni namen sklenjenega Stavkovnega sporazuma. Zato sklep ni nezakonit, ker tožena stranka tožniku pred izdajo sklepa o razporediti ni ponudila sklenitve aneksa, ki ni individualni delovno pravni akt.
ZGD-1 člen 38.a, 38.a/4, 38.a/9, 507, 507/2, 508, 526.
odprava nasprotij - direktor družbe - ničnost posojilne pogodbe
ZGD-1 v 38.a členu ureja vprašanje obvladovanja nasprotij interesov z namenom, da se odpravijo in pravno obvladajo, ter da se zagotovi preglednost pri sklepanju pravnih poslov, pri katerih obstaja tveganje sledenja lastnim ekonomskim koristim. Zakonodajalec je zato predvidel ravnanja oseb (članov organov vodenja in nadzora), na strani katerih obstoji nasprotje interesov, določil pogoje za veljavno sklepanje pravnih poslov in sankcije za primer neizpolnitve določenih pogojev.
Zakonodajalec je v določbi 38.a člena ZGD-1 normativno uredil vprašanje obvladovanja nasprotja interesov kot izjemno pomembnega področja pri poslovanju gospodarskih subjektov z vidika preprečevanja osebnih ekonomskih interesov posameznikov, ki niso združljivi z interesi družbe. Prav zaradi takšnih gospodarsko in splošno družbeno nesprejemljivih ravnanj posameznikov je zakon kot posledico kršitev oziroma nespoštovanja v tej zakonski določbi določenih pravil za veljavnost pravnih poslov predpisal ničnost kot najstrožjo sankcijo. V obravnavanem primeru je bil namen zakonodajalca povsem očiten: pravni posel, ki je sklenjen v nasprotju s četrtim odstavkom 38.a členom ZGD-1, ker zahtevano soglasje k njegovi sklenitvi ni bilo pridobljeno, je ničen. Zaradi pomembnosti področja, ki ga določba 38.a člena ZGD-1 ureja in ki določa jasno obveznost članov organov vodenja in nadzora, kadar nastane konflikt interesov, je še posebej pomembna in potrebna restriktivna razlaga namena te zakonske določbe, da če obveznost ni izpolnjena oziroma soglasje ni podano, je pravni posel ničen.
premoženjska škoda - inflacija - zakonske zamudne obresti - višina škode - sodni izvedenec - pripombe na izdelano izvedensko mnenje - odločba o dodelitvi brezplačne pravne pomoči - datum izdaje odločbe o prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - potrebni pravdni stroški
Za tožnika, kljub dejstvu, da je šlo za njegovo vozilo, ni podatka v spisu, da bi bil vešč znanj iz področja avtomobilske stroke. Gre torej za laika, ki se je kot takšen opravičljivo lahko oprl na ugotovitve sodnega izvedenca avtomobilske stroke o pošteni tržni vrednosti njegovega vozila in nastali škodi.
Zato tudi, če se škoda odmerja po cenah ob izdaji sodne odločbe, razen če zakon določa drugače, kar kaže na zmotno uporabo materialnega prava (glej drugi odstavek 168. člena Obligacijskega zakonika (OZ)) s strani sodišča prve stopnje, v tem delu pritožbi toženke ni mogoče ugoditi. Zoper sodbo se je namreč pritožila le toženka, zato je ni mogoče spremeniti v njeno škodo, saj pri odločanju pritožbenega sodišča velja prepoved tako imenovane reformatio in peius iz 359. člena ZPP.
Povedano drugače, zakonske zamudne obresti so pravilno prisojene od (zapadlosti) nastanka premoženjske škode dalje.
Tožnik v pritožbi zoper stroškovno odločitev utemeljeno izpostavlja, da odločba Okrožnega sodišča v Celju Bpp 914/2013 z dne 23.5.2013, s katero mu je bila dodeljena Bpp v obliki zastopanja pred sodiščem prve stopnje in oprostitvi plačila stroškov pravdnega postopka (razen plačila sodne takse), ne obsega nagrade za (izvensodni) pravni posel (sestavo predpravdnega odškodninskega zahtevka) in nagrade za pritožbeni postopek, oboje skupaj z 22% DDV. Predmetno izhaja iz drugega odstavka 11. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči in vsebine izdane odločbe o Bpp.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSK00055233
KZ-1 člen 211, 211/1, 211/2.. ZKP člen 372, 372/4.
kaznivo dejanje goljufije - zavarovalniška goljufija - zakonski znaki - pripravljalna dejanja - kršitev kazenskega zakona obdolžencu v korist
V sodni praksi je izoblikovano stališče (tako npr. sodbe Vrhovnega sodišča Republike Slovenije: I Ips 133/2009 z dne 28.5.2009, I Ips 65/2011 z dne 2.6.2011, I Ips 284/2010 z dne 20.10.2011, I Ips 17182/2010 z dne 22.3.2012), da drugi odstavek 211. člena KZ-1 inkriminira pripravljalna dejanja za storitev zavarovalniške goljufije, ki so v razmerju do dokončanega kaznivega dejanja goljufije subsidiarne narave. Kriterij za razmejitev med inkriminiranimi pripravljalnimi dejanji in poskusom kaznivega dejanja goljufije je trenutek, ko storilec lažni škodni dogodek prikaže zavarovalnici, od katere zahteva plačilo zavarovalnine z namenom pridobitve protipravne premoženjske koristi. V obravnavanem primeru iz opisa kaznivega dejanja izhaja, da sta obdolženi A. A. in obdolžena B. B. v sostorilstvu ne le lažno prikazala škodni dogodek, ampak je zavarovalnica na podlagi lažne prijave škode tudi izplačala odškodnino, zato ima opisano dejanje vse znake kaznivega dejanja goljufije po prvem odstavku 217. člena KZ-1.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VSC00038757
ZPP člen 214. OZ-UPB1 člen 190, 193, 195.
osebno zavarovanje - izplačilo odkupne vrednosti - odpadla pravna podlaga - neupravičena obogatitev - zavarovalna vsota - pobot - doživetje
Tožnica je toženki (nesporno) na podlagi pravnomočne sodbe in pod grožnjo izterjave 29.11.2012 izplačala 13.414,92 EUR s pridržkom, da bo v primeru uspeha z revizijo izplačano zahtevala nazaj. Toženki bi na dan doživetja 1.9.2016 (nesporno) pripadla po zavarovalni pogodbi zavarovalna vsota v višini 13.558,60 EUR. Predmetna zneska sta le navidezno podobne višine, saj tožnica upoštevaje omenjeni pridržek utemeljeno in skladno s sodno prakso omenjeno plačilo zahteva s pripadki (zakonskimi zamudnimi obrestmi in procesnimi obrestmi).
Tožnica je namreč z modificiranim zahtevkom v ponovljenem sojenju upoštevala toženkin zahtevek po nasprotni tožbi, ki izhaja iz zneska zavarovalne vsote na dan doživetja v višini 13.558,60 EUR, na način, da je opravila materialno pravni pobot s svojim zahtevkom, ki ima podlago v neupravičeni obogatitvi, na dan 1.9.2016 (dan doživetja). Povedano drugače, toženkina (manjša) nasprotna terjatev do tožnice na dan doživetja je bila v celoti pobotana s tožničino (zaradi do takrat nastalih pripadkov večjo) terjatvijo, zato je toženkin nasprotni tožbeni zahtevek neutemeljen in je pravilna odločitev sodišča prve stopnje o utemeljenosti tožničinega modificiranega tožbenega zahtevka.
ZNP člen 37. ZPP člen 106, 106/1, 108, 108/5. ZVEtL-1 člen 27, 42.
postopek za določitev pripadajočega zemljišča k stavbi - predlog za določitev pripadajočega zemljišča k stavbi - vsebina predloga - poziv na dopolnitev predloga - popolnost predloga - navedba udeležencev - navedba dejstev - zadostno število izvodov - zavrženje predloga - pridobitev položaja udeleženca - udeleženec postopka
Pritožbeno sodišče se sicer ne strinja s stališčem sodišča prve stopnje, da bi morala predlagateljica za popolnost predloga navesti udeležence postopka. Udeleženci postopka za določitev pripadajočega zemljišča so (vsaj) tisti, ki so bili udeleženci v prvotnem postopku za vzpostavitev etažne lastnine, v katerem je predlagateljica vložila svoj predlog. Sodišče namreč z razdružitvijo tega postopka in ločenim obravnavanjem predlogov ne more izključiti (prvotnih) udeležencev (postopka za vzpostavitev etažne lastnine) iz postopka za določitev pripadajočega zemljišča ter nato predlagateljici naložiti odprave s tem povzročene pomanjkljivosti.
Predlagateljica pa bi morala predložiti po en izvod predloga za te udeležence in sodišče; navesti dejstva, pomembna za odločitev, in predložiti dokaze. Kot izhaja iz ugotovitev sodišča prve stopnje, ki jim pritožnica ne nasprotuje, predlagateljica predloga ni vložila v zadostnem številu za vse udeležence postopka, ni navedla dejstev, pomembnih za odločitev o predlogu za ugotovitev pripadajočega zemljišča in predložila dokazov v zvezi s tem predlogom, čeprav ji je sodišče prve stopnje to naložilo in jo opozorilo na posledice opustitve.
Z zavrženjem predloga za določitev pripadajočega zemljišča k stavbam v tej zadevi sodišče prve stopnje ni v ničemer poseglo v prvotni postopek za vzpostavitev etažne lastnine, v katerem predlagateljica ohranja položaj udeleženke.
pravna narava pogodbe - pravni temelj terjatve - pripoznava dolga - pogodba o pripoznavi dolga
Iz navedb tožeče stranke ne izhaja, da gre pri Kreditni pogodbi za navadno kreditno pogodbo, kot to trdi pritožnica, temveč za dogovor med pravdnima strankama, s katerim je tožena stranka priznala obstoj svoje obveznosti (dolga) do tožeče stranke, ki predstavlja kupnino za licenco eCTD, in se zavezala obročno odplačevati ta dolg.