izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja
Glede na to, da je bilo ugotovljeno, da je tožnica, ki bi morala kot odrasla oseba in strokovnjakinja s področja dela z otroki z lažjimi motnjami v duševnem razvoju, ki imajo pridružene tudi druge motnje, znižano intelektualno sposobnost in prilagoditvene spretnosti, grobo kršila svoje obveznosti iz delovnega razmerja, je izpolnjen tudi pogoj iz 109. člena ZDR-1, da ob upoštevanju vseh okoliščin in interesov obeh pogodbenih strank ni mogoče nadaljevati delovnega razmerja niti do izteka odpovednega roka. Opustitev skrbnosti dobrega strokovnjaka ter ustreznega strokovnega, objektivnega in etičnega postopanja v odnosu do otrok (prim. z odločbo Vrhovnega sodišča VIII Ips 79/2018) brez dvoma onemogoča nadaljevanje delovnega razmerja med strankama, še posebej, ker je ravno v povezavi z delovnim razmerjem delavcev v vzgojno‒pedagoškem procesu bistvena okoliščina prav zaupanje med vsemi udeleženci (prim. z odločbo Vrhovnega sodišča RS VIII Ips 101/2017).
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog
Odpuščanje delavcev je bila posledica zmanjšanja naročil prevozov. Tožena stranka je v spornem obdobju odpustila 17 delavcev. Sodišče prve stopnje je tako utemeljeno ugotovilo, da potrebe tožene stranke po tožnikovem delu dejansko ni bilo.
Ker mora biti odškodnina takšna, da postane premoženjski položaj oškodovanca takšen, kakršen bi bil, če ne bi bilo škodljivega dejanja ali opustitve (načelo popolne odškodnine; 169. člen OZ) mora sodišče oškodovancu prisoditi odškodnino za premoženjsko škodo zaradi izgube zaslužka v bruto znesku.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DELOVNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VDS00039009
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-12.. ZFPPIPP člen 408, 408/2.
bistvena kršitev določb postopka - priznana terjatev v stečaju - zavrženje tožbe - osebni stečaj
Ker ima priznanje terjatve v stečajnem postopku enake učinke kot pravnomočna sodba o ugotovitvi obstoja terjatve, bi moralo sodišče prve stopnje tožbo tožnice zavreči, ne pa da je zahtevek zavrnilo.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - ponudba nove pogodbe o zaposlitvi - III. kategorija invalidnosti
Tožena stranka ob redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga tožniku ni ponudila dela, ki bi ustrezalo njegovi delovni zmožnosti, zaradi česar je takšna odpoved nezakonita.
ZGD-1 člen 38.a, 38.a/4, 38.a/9, 507, 507/2, 508, 526.
odprava nasprotij - direktor družbe - ničnost posojilne pogodbe
ZGD-1 v 38.a členu ureja vprašanje obvladovanja nasprotij interesov z namenom, da se odpravijo in pravno obvladajo, ter da se zagotovi preglednost pri sklepanju pravnih poslov, pri katerih obstaja tveganje sledenja lastnim ekonomskim koristim. Zakonodajalec je zato predvidel ravnanja oseb (članov organov vodenja in nadzora), na strani katerih obstoji nasprotje interesov, določil pogoje za veljavno sklepanje pravnih poslov in sankcije za primer neizpolnitve določenih pogojev.
Zakonodajalec je v določbi 38.a člena ZGD-1 normativno uredil vprašanje obvladovanja nasprotja interesov kot izjemno pomembnega področja pri poslovanju gospodarskih subjektov z vidika preprečevanja osebnih ekonomskih interesov posameznikov, ki niso združljivi z interesi družbe. Prav zaradi takšnih gospodarsko in splošno družbeno nesprejemljivih ravnanj posameznikov je zakon kot posledico kršitev oziroma nespoštovanja v tej zakonski določbi določenih pravil za veljavnost pravnih poslov predpisal ničnost kot najstrožjo sankcijo. V obravnavanem primeru je bil namen zakonodajalca povsem očiten: pravni posel, ki je sklenjen v nasprotju s četrtim odstavkom 38.a členom ZGD-1, ker zahtevano soglasje k njegovi sklenitvi ni bilo pridobljeno, je ničen. Zaradi pomembnosti področja, ki ga določba 38.a člena ZGD-1 ureja in ki določa jasno obveznost članov organov vodenja in nadzora, kadar nastane konflikt interesov, je še posebej pomembna in potrebna restriktivna razlaga namena te zakonske določbe, da če obveznost ni izpolnjena oziroma soglasje ni podano, je pravni posel ničen.
DELOVNO PRAVO - JAVNI USLUŽBENCI - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00040100
ZDR-1 člen 156.. ZObr člen 97f.
neizrabljen tedenski počitek - vojak - misija
Ključna je ugotovitev, da je bilo tudi ob nedeljah toliko dela za obe sanitetni ekipi, da za javljanje na urgentni/dežurni telefon ni zadostovala zgolj ena ekipa, in je tako ob nedeljah poleg dežurne ekipe opravljala delo (dosegljivost za klice in odgovarjanje nanje) še ekipa v pripravljenosti. Pravno nepomembno je, ali je nato po prejemu klica tožnik moral opraviti še kako dodatno opravilo, saj je njegova pravica do tedenskega počitka v skupnem trajanju 24 ur v nedeljo kršena že s tem, da je bil vsako nedeljo dosegljiv za klice sanitetni ekipi, ki so se po svoji naravi nanašali na nujna zdravstvena stanja pripadnikov v bazi.
Pritožbeno sodišče soglaša z zaključki prvostopnega sodišča, da predlagana izvršitev zaporne kazni z delom v splošno korist pri obdolžencu ne bi bila niti pravična, niti smotrna. Glede na njegov izredno obširen izpisek iz kazenske evidence pa obdolženec tudi ne more biti deležen zaupanja, potrebnega za alternativni način izvrševanja kazenske sankcije.
določitev pripadajočega zemljišča k stavbi - poslovno stanovanjski objekt - skupno pripadajoče zemljišče - ustanovitev služnosti v postopku za določitev pripadajočega zemljišča k stavbi - garaža - stavbišče - dejanska raba - pretekla raba zemljišča - materialno procesno vodstvo - nepravdni postopek - delitev stvari - ustanovitev stvarne služnosti po uradni dolžnosti - ugotovitev obstoja služnosti - temeljni namen zakona - pravica do izjave
Upoštevajoč konkretne okoliščine primera in naravo nepravdnega postopka in dejstvo, da je v njem prišlo tudi do delitve stvari, je sodišče pravilno smiselno uporabilo določilo 125. člena ZNP o ustanovitvi stvarne služnosti po uradni dolžnosti. Drži sicer, da ZVEtL-1 takšnega položaja izrecno ne ureja (ne gre namreč za ugotavljanje obstoja ali neobstoja služnosti, temveč novo ustanovitev), vendar sprejeta pragmatična odločitev ni v nasprotju z namenom zakona, torej uskladitvijo evidenc z dejanskim položajem nepremičnin, tudi ob upoštevanju kriterija redne rabe.
Regulacijsko (ureditveno) začasno odredbo, da se izdaja takšne začasne odredbe, upoštevaje odločbo Ustavnega sodišča RS Up-275/97 z dne 16. 7. 1998, po ustaljeni sodni praksi dopušča le izjemoma, v nujnih primerih in sicer le takrat, ko terjatve ali pravice strank ogroža možnost, da še v teku sodnega postopka pride do takšnih sprememb spornega razmerja, zaradi katerih sodno varstvo ne bi moglo več doseči svojega namena.
Iz izreka izpodbijanega sklepa izhaja, da znaša upnikova terjatev 7.058,13 EUR, iz obrazložitve v 15. točki pa je razvidno, da je ta terjatev nižja in da je v izreku navedeni znesek previsok, saj delna plačila predmetne terjatve v letu 2016 in 2018 v preračunu navedene višine terjatve niso zajeta. Vsled navedenemu so utemeljeni pritožbeni očitki o obremenjenosti izpodbijanega sklepa s kršitvijo po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP.
Skladno z ustaljeno sodno prakso pripadajo pripadnikom SV zakonske zamudne obresti od odškodnine za neizrabljeni tedenski počitek od prvega dne po zaključku misije, saj je takrat nastala škoda oziroma je odškodninska obveznost zapadla v plačilo.
IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VSM00038779
KZ-1 člen 86. ZKP člen 129a.
denarna kazen - nadomestitev izvršitve zaporne kazni z delom v splošno korist - postopek nadomestitve kazni zapora s hišnim primorom
Dvoma v zaključke sodišča prve stopnje pa pritožba ne more vzbuditi niti glede izrečene denarne kazni, za katero je sodišče prve stopnje pravilno poudarilo, da je bila obsojencu glede na njegovo premoženjsko stanje izrečena posebej omiljena in nizka denarna kazen, ki je za očitano kaznivo dejanje predpisana kot obvezna in jo je sodišče prve stopnje moralo izreči.
ZDSS-1 člen 23, 23/1, 23/3, 23/4.. ZPP člen 274.. ZKolP člen 19, 19/1.. Kolektivna pogodba elektrogospodarstva Slovenije (1996) člen 11.
kolektivni delovni spor - kršitev kolektivne pogodbe - zavrženje predloga - postopek za mirno rešitev spora - arbitraža - interesni spor - sodna pristojnost
Posredovanje in arbitraža sta opciji, ki ju stranki lahko uporabita ali ne, in lahko neposredno uporabita sodno varstvo. Zato je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da predlagatelj po neuspešnem pogajanju ni bil dolžan sprožiti postopka posredovanja ali arbitraže pred uveljavljanjem sodnega varstva.
Sodišče prve stopnje je v okviru predhodnega preizkusa predloga lahko odločilo o zavrženju, ne da bi počakalo na odgovor predlagatelja, saj to lahko stori kadarkoli, če ugotovi, da ni podana sodna pristojnost sodišča za odločanje o zadevi.
Predlagatelj je uveljavljal predlog za ugotovitev, da je nasprotni udeleženec kršil drugi odstavek 6. člena KPES, ker s predlagateljem ni do konca maja 2018 sklenil dogovora o znesku najnižjih osnovnih plač in politiki plač, upoštevajoč uradne podatke Statističnega urada RS o rasti cen življenjskih potrebščin in ekonomskem stanju dejavnosti v gospodarstvu RS. Zahteval je, naj sodišče odloči, da se najnižje mesečne osnovne plače oziroma izhodiščne plače za posamezne tarifne razrede za dejavnosti, ki jih zajema KPES, upoštevajoč uradne podatke Statičnega urada Republike Slovenije o rasti cen življenjskih potrebščin in ekonomskem stanju in dejavnosti v gospodarstvu RS, s 1. 6. 2018 zvišajo za 7,2 %.
Gre za interesni spor v smislu prvega odstavka 19. člena ZKolP. Sodišče ne more samo nadomestiti pogodbene volje strank oziroma gre pri dogovoru za vprašanje avtonomije strank, v katero sodišče ne sme posegati, zato ni podana sodna pristojnost za odločanje o predlogu.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VSC00038757
ZPP člen 214. OZ-UPB1 člen 190, 193, 195.
osebno zavarovanje - izplačilo odkupne vrednosti - odpadla pravna podlaga - neupravičena obogatitev - zavarovalna vsota - pobot - doživetje
Tožnica je toženki (nesporno) na podlagi pravnomočne sodbe in pod grožnjo izterjave 29.11.2012 izplačala 13.414,92 EUR s pridržkom, da bo v primeru uspeha z revizijo izplačano zahtevala nazaj. Toženki bi na dan doživetja 1.9.2016 (nesporno) pripadla po zavarovalni pogodbi zavarovalna vsota v višini 13.558,60 EUR. Predmetna zneska sta le navidezno podobne višine, saj tožnica upoštevaje omenjeni pridržek utemeljeno in skladno s sodno prakso omenjeno plačilo zahteva s pripadki (zakonskimi zamudnimi obrestmi in procesnimi obrestmi).
Tožnica je namreč z modificiranim zahtevkom v ponovljenem sojenju upoštevala toženkin zahtevek po nasprotni tožbi, ki izhaja iz zneska zavarovalne vsote na dan doživetja v višini 13.558,60 EUR, na način, da je opravila materialno pravni pobot s svojim zahtevkom, ki ima podlago v neupravičeni obogatitvi, na dan 1.9.2016 (dan doživetja). Povedano drugače, toženkina (manjša) nasprotna terjatev do tožnice na dan doživetja je bila v celoti pobotana s tožničino (zaradi do takrat nastalih pripadkov večjo) terjatvijo, zato je toženkin nasprotni tožbeni zahtevek neutemeljen in je pravilna odločitev sodišča prve stopnje o utemeljenosti tožničinega modificiranega tožbenega zahtevka.
premestitev javnega uslužbenca - imenovanje v naziv - aneks k pogodbi o zaposlitvi
V skladu s prvim odstavkom 150. člena ZJU se premestitev zaradi delovnih potreb opravi s sklepom o premestitvi, če javni uslužbenec s premestitvijo ne soglaša. Sklep o premestitvi zaradi delovnih potreb v okviru istega organa izda predstojnik, v drug organ pa sporazumno predstojnika obeh organov. Navedeno sicer pomeni, da bi morala tožena stranka tožniku najprej ponuditi sklenitev aneksa k pogodbi o zaposlitvi, ter v primeru, ko bi tožnik podpis aneksa zavrnil, izdati sklep o premestitvi. Vendar pa je treba zakonitost izpodbijanega sklepa presojati v okviru zaveze, da bo tožena stranka na podlagi sklenjenega Stavkovnega sporazuma dejansko vsem zaposlenim v Policiji, na katere se nanaša stavkovni sporazum (torej izredno velikemu številu zaposlenih), izdala individualne delovno pravne akte, ne pa najprej vsakemu ponudila v podpis aneks pogodbe o zaposlitvi, saj bi šlo glede na splošno znano dejstvo, da je v Policiji zaposleno več tisoč delavcev, za nerazumno dolžnost, ki bi navsezadnje vplivala na hitrost izvedbe uvrstitve v višje plačne razrede, kar je bil glavni namen sklenjenega Stavkovnega sporazuma. Zato sklep ni nezakonit, ker tožena stranka tožniku pred izdajo sklepa o razporediti ni ponudila sklenitve aneksa, ki ni individualni delovno pravni akt.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00041765
KZ-1 člen 38, 148, 148/1, 148/2. ZASP člen 2, 111, 111/3, 113, 113/1, 113/1-2. ZKP člen 402, 402/3.
uvedba preiskave - utemeljen sum - kršitev materialnih avtorskih pravic - tiha blanketa - konkretiziranost opisa kaznivega dejanja - dopolnilna norma - pravica do predelave - namen in pogoji za preiskavo
Določba 148. člena KZ-1 je t.i. tiha blanketna kazenskopravna norma, ki se ne izrecno, ampak le smiselno sklicuje na pojme, podrobneje urejene v ZASP, kjer je določena vsebina materialnih avtorskih pravic. Inkriminirano je tisto dejanje, ki krši navedeni avtorskopravni zakon.
Pravilno pritožba poudarja, da je treba navedbe iz opisa brati oziroma razumeti v okviru celotnega opisa dejanja. Iz slednjega je tako mogoče prepoznati očitek neupravičene uporabe računalniškega programa družbe P. d.o.o. v predelani obliki, s tem pa smiselno zatrjevano kršitev izključne pravice avtorja računalniškega programa iz 2. točke prvega odstavka 113. člena ZASP, ki predstavlja posebno podobliko pravice predelave.
V skladu s teorijo in sodno prakso ustavitev izvršbe ne gre enačiti s koncem izvršilnega postopka, izvršilni postopek ni končan, če upnik pravočasno (pred pravnomočnostjo sklepa o ustavitvi izvršbe) predlaga novo izvršilno sredstvo.
Sodišče prve stopnje je glede na obrazloženo zmotno uporabilo materialno pravo, ko je v nasprotju z zgoraj citiranimi zakonskimi določbami določilo kot trenutek začetka teka zastaralnega roka ustavitev izvršbe na dolžnikove premičnine, čeprav je izvršba na dolžnikovo plačo še tekla in izvršilni postopek zoper glavnega dolžnika ni bil končan, ko je bil 7. 6. 2018 vložen predlog za izvršbo (torej tožba) zoper toženko.
odškodninska odgovornost - nepremoženjska škoda - denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo - odškodnina za telesne bolečine - strah - odškodnina za zmanjšanje življenjskih aktivnosti
Pravična denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo je pravni standard, ki ga mora sodišče v vsakem konkretnem primeru individualizirati. Ob tem je vezano na merila, določena v 179. členu OZ, in sicer mora upoštevati: stopnjo telesnih in duševnih bolečin ter njihovo trajanje, pomen prizadete dobrine in namen odškodnine, pri čemer višina odškodnine ne sme podpirati teženj, ki niso združljive z njeno naravo in namenom. Hkrati mora biti odškodnina določena objektivno, upoštevajoč razmerje med manjšimi, večjimi in katastrofalnimi škodami in odškodninami zanje, ter primerjavo z odškodninami za podobno škodo.
Ker v navedbah tožene stranke ni podatka o tem, kdaj in koga naj bi M. Č. ustno zaprosila za podaljšanje najemne pogodbe, bi bilo njeno zaslišanje zgolj informativni dokaz, ki v pravdnem postopku ni dovoljen. Novejši pogledi sicer zagovarjajo izjemo od načelne prepovedi informativnih dokazov, predvsem tedaj, ko stranka ne more poznati dejstev, ki jih sicer mora zatrjevati na podlagi trditvenega bremena. Vendar v obravnavanem primeru ne gre za takšno situacijo.