redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog
Delodajalec lahko utemeljeno odpove pogodbo o zaposlitvi delavcu ob ponavljanju kršitev iz delovnega razmerja, tudi če kršitve same po sebi niso posebej hude, gre pa za ponavljanje kršitev.
V skladu s teorijo in sodno prakso ustavitev izvršbe ne gre enačiti s koncem izvršilnega postopka, izvršilni postopek ni končan, če upnik pravočasno (pred pravnomočnostjo sklepa o ustavitvi izvršbe) predlaga novo izvršilno sredstvo.
Sodišče prve stopnje je glede na obrazloženo zmotno uporabilo materialno pravo, ko je v nasprotju z zgoraj citiranimi zakonskimi določbami določilo kot trenutek začetka teka zastaralnega roka ustavitev izvršbe na dolžnikove premičnine, čeprav je izvršba na dolžnikovo plačo še tekla in izvršilni postopek zoper glavnega dolžnika ni bil končan, ko je bil 7. 6. 2018 vložen predlog za izvršbo (torej tožba) zoper toženko.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja
Glede na to, da je bilo ugotovljeno, da je tožnica, ki bi morala kot odrasla oseba in strokovnjakinja s področja dela z otroki z lažjimi motnjami v duševnem razvoju, ki imajo pridružene tudi druge motnje, znižano intelektualno sposobnost in prilagoditvene spretnosti, grobo kršila svoje obveznosti iz delovnega razmerja, je izpolnjen tudi pogoj iz 109. člena ZDR-1, da ob upoštevanju vseh okoliščin in interesov obeh pogodbenih strank ni mogoče nadaljevati delovnega razmerja niti do izteka odpovednega roka. Opustitev skrbnosti dobrega strokovnjaka ter ustreznega strokovnega, objektivnega in etičnega postopanja v odnosu do otrok (prim. z odločbo Vrhovnega sodišča VIII Ips 79/2018) brez dvoma onemogoča nadaljevanje delovnega razmerja med strankama, še posebej, ker je ravno v povezavi z delovnim razmerjem delavcev v vzgojno‒pedagoškem procesu bistvena okoliščina prav zaupanje med vsemi udeleženci (prim. z odločbo Vrhovnega sodišča RS VIII Ips 101/2017).
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSK00055233
KZ-1 člen 211, 211/1, 211/2.. ZKP člen 372, 372/4.
kaznivo dejanje goljufije - zavarovalniška goljufija - zakonski znaki - pripravljalna dejanja - kršitev kazenskega zakona obdolžencu v korist
V sodni praksi je izoblikovano stališče (tako npr. sodbe Vrhovnega sodišča Republike Slovenije: I Ips 133/2009 z dne 28.5.2009, I Ips 65/2011 z dne 2.6.2011, I Ips 284/2010 z dne 20.10.2011, I Ips 17182/2010 z dne 22.3.2012), da drugi odstavek 211. člena KZ-1 inkriminira pripravljalna dejanja za storitev zavarovalniške goljufije, ki so v razmerju do dokončanega kaznivega dejanja goljufije subsidiarne narave. Kriterij za razmejitev med inkriminiranimi pripravljalnimi dejanji in poskusom kaznivega dejanja goljufije je trenutek, ko storilec lažni škodni dogodek prikaže zavarovalnici, od katere zahteva plačilo zavarovalnine z namenom pridobitve protipravne premoženjske koristi. V obravnavanem primeru iz opisa kaznivega dejanja izhaja, da sta obdolženi A. A. in obdolžena B. B. v sostorilstvu ne le lažno prikazala škodni dogodek, ampak je zavarovalnica na podlagi lažne prijave škode tudi izplačala odškodnino, zato ima opisano dejanje vse znake kaznivega dejanja goljufije po prvem odstavku 217. člena KZ-1.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - ponudba nove pogodbe o zaposlitvi - III. kategorija invalidnosti
Tožena stranka ob redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga tožniku ni ponudila dela, ki bi ustrezalo njegovi delovni zmožnosti, zaradi česar je takšna odpoved nezakonita.
ZNP člen 37. ZPP člen 106, 106/1, 108, 108/5. ZVEtL-1 člen 27, 42.
postopek za določitev pripadajočega zemljišča k stavbi - predlog za določitev pripadajočega zemljišča k stavbi - vsebina predloga - poziv na dopolnitev predloga - popolnost predloga - navedba udeležencev - navedba dejstev - zadostno število izvodov - zavrženje predloga - pridobitev položaja udeleženca - udeleženec postopka
Pritožbeno sodišče se sicer ne strinja s stališčem sodišča prve stopnje, da bi morala predlagateljica za popolnost predloga navesti udeležence postopka. Udeleženci postopka za določitev pripadajočega zemljišča so (vsaj) tisti, ki so bili udeleženci v prvotnem postopku za vzpostavitev etažne lastnine, v katerem je predlagateljica vložila svoj predlog. Sodišče namreč z razdružitvijo tega postopka in ločenim obravnavanjem predlogov ne more izključiti (prvotnih) udeležencev (postopka za vzpostavitev etažne lastnine) iz postopka za določitev pripadajočega zemljišča ter nato predlagateljici naložiti odprave s tem povzročene pomanjkljivosti.
Predlagateljica pa bi morala predložiti po en izvod predloga za te udeležence in sodišče; navesti dejstva, pomembna za odločitev, in predložiti dokaze. Kot izhaja iz ugotovitev sodišča prve stopnje, ki jim pritožnica ne nasprotuje, predlagateljica predloga ni vložila v zadostnem številu za vse udeležence postopka, ni navedla dejstev, pomembnih za odločitev o predlogu za ugotovitev pripadajočega zemljišča in predložila dokazov v zvezi s tem predlogom, čeprav ji je sodišče prve stopnje to naložilo in jo opozorilo na posledice opustitve.
Z zavrženjem predloga za določitev pripadajočega zemljišča k stavbam v tej zadevi sodišče prve stopnje ni v ničemer poseglo v prvotni postopek za vzpostavitev etažne lastnine, v katerem predlagateljica ohranja položaj udeleženke.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DELOVNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VDS00039009
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-12.. ZFPPIPP člen 408, 408/2.
bistvena kršitev določb postopka - priznana terjatev v stečaju - zavrženje tožbe - osebni stečaj
Ker ima priznanje terjatve v stečajnem postopku enake učinke kot pravnomočna sodba o ugotovitvi obstoja terjatve, bi moralo sodišče prve stopnje tožbo tožnice zavreči, ne pa da je zahtevek zavrnilo.
določitev pripadajočega zemljišča k stavbi - poslovno stanovanjski objekt - skupno pripadajoče zemljišče - ustanovitev služnosti v postopku za določitev pripadajočega zemljišča k stavbi - garaža - stavbišče - dejanska raba - pretekla raba zemljišča - materialno procesno vodstvo - nepravdni postopek - delitev stvari - ustanovitev stvarne služnosti po uradni dolžnosti - ugotovitev obstoja služnosti - temeljni namen zakona - pravica do izjave
Upoštevajoč konkretne okoliščine primera in naravo nepravdnega postopka in dejstvo, da je v njem prišlo tudi do delitve stvari, je sodišče pravilno smiselno uporabilo določilo 125. člena ZNP o ustanovitvi stvarne služnosti po uradni dolžnosti. Drži sicer, da ZVEtL-1 takšnega položaja izrecno ne ureja (ne gre namreč za ugotavljanje obstoja ali neobstoja služnosti, temveč novo ustanovitev), vendar sprejeta pragmatična odločitev ni v nasprotju z namenom zakona, torej uskladitvijo evidenc z dejanskim položajem nepremičnin, tudi ob upoštevanju kriterija redne rabe.
DELOVNO PRAVO - JAVNI USLUŽBENCI - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00040697
ZDR-1 člen 155, 156.. ZObr člen 97f, 97f/2.. ZSSloV člen 41, 53, 53/2.. OZ člen 165, 299.. Uredba o plačah in drugih prejemkih pripadnikov Slovenske vojske pri izvajanju obveznosti, prevzetih v mednarodnih organizacijah oziroma z mednarodnimi pogodbami (2008) člen 10, 10/1, 10/3, 10/4.
neizrabljen tedenski počitek - vojak - misija - dnevni počitek - zakonske zamudne obresti - dodatek za posebne pogoje dela
Sodišče prve stopnje je zavzelo stališče, da se pogoj iz zadnjega odstavka 10. člena Uredbe o plačah in drugih prejemkih pripadnikov Slovenske vojske pri izvajanju obveznosti, prevzetih v mednarodnih organizacijah oziroma z mednarodnimi pogodbami o določitvi relevantnega območja s strani ministra nanaša le na določitev dodatka iz drugega odstavka 10. člena Uredbe (ki je bil tožniku priznan in izplačan), ne pa tudi na določitev dodatka iz prvega odstavka 10. člena Uredbe, ki je bil predmet tožnikovega zahtevka. Ni torej sledilo naziranju toženke, pri katerem vztraja v pritožbi, da tožnik do vtoževanega dodatka po prvem odstavku 10. člena Uredbe ne more biti upravičen, ker zanj ne obstaja pravna podlaga, saj je bila višina dodatka določena z odredbo o določitvi dodatkov z dne 31. 7. 2013, iz katere pa izhaja zgolj upravičenje do dodatka za posebne pogoje bivanja in delovanja zaradi visoke onesnaženosti okolja in izpostavljenosti kužnim nalezljivim boleznim in epidemijam, ne pa tudi iz drugih razlogov. Ker sodišče tega napačno ni upoštevalo, je samo v dokaznem postopku raziskovalo okoliščine za priznanje dodatka iz prvega odstavka 10. člena Uredbe ter tožnikovemu zahtveku iz tega naslova napačno ugodilo.
ZGD-1 člen 38.a, 38.a/4, 38.a/9, 507, 507/2, 508, 526.
odprava nasprotij - direktor družbe - ničnost posojilne pogodbe
ZGD-1 v 38.a členu ureja vprašanje obvladovanja nasprotij interesov z namenom, da se odpravijo in pravno obvladajo, ter da se zagotovi preglednost pri sklepanju pravnih poslov, pri katerih obstaja tveganje sledenja lastnim ekonomskim koristim. Zakonodajalec je zato predvidel ravnanja oseb (članov organov vodenja in nadzora), na strani katerih obstoji nasprotje interesov, določil pogoje za veljavno sklepanje pravnih poslov in sankcije za primer neizpolnitve določenih pogojev.
Zakonodajalec je v določbi 38.a člena ZGD-1 normativno uredil vprašanje obvladovanja nasprotja interesov kot izjemno pomembnega področja pri poslovanju gospodarskih subjektov z vidika preprečevanja osebnih ekonomskih interesov posameznikov, ki niso združljivi z interesi družbe. Prav zaradi takšnih gospodarsko in splošno družbeno nesprejemljivih ravnanj posameznikov je zakon kot posledico kršitev oziroma nespoštovanja v tej zakonski določbi določenih pravil za veljavnost pravnih poslov predpisal ničnost kot najstrožjo sankcijo. V obravnavanem primeru je bil namen zakonodajalca povsem očiten: pravni posel, ki je sklenjen v nasprotju s četrtim odstavkom 38.a členom ZGD-1, ker zahtevano soglasje k njegovi sklenitvi ni bilo pridobljeno, je ničen. Zaradi pomembnosti področja, ki ga določba 38.a člena ZGD-1 ureja in ki določa jasno obveznost članov organov vodenja in nadzora, kadar nastane konflikt interesov, je še posebej pomembna in potrebna restriktivna razlaga namena te zakonske določbe, da če obveznost ni izpolnjena oziroma soglasje ni podano, je pravni posel ničen.
prepozna pritožba - zavrženje pritožbe - odločanje o ugovoru zoper sklep o začasni odredbi - vročitev sklepa - fikcija vročitve
Pritožba toženke je tako prepozna (drugi odstavek 343. člena ZPP v zvezi s 15. in 239. členom ZIZ ter tretjim odstavkom 9. člena ZIZ). Zato jo je pritožbeno sodišče moralo zavreči (1. točka 365. člena ZPP v zvezi z drugim odstavkom 343. člena ZPP).
zamudna sodba - redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - vročitev tožbe v odgovor
Ker podatki vročilnice potrjujejo dejstvo pravilne vročitve tožbe in poziva k odgovoru nanjo, tožena stranka pa za nasprotne trditve ni sodišču predlagala nobenega dokaza, pritožbeno sodišče nima podlage, da bi pritrdilo trditvam, da vročitev tožbe ni bila opravljena v skladu z zakonom.
Skladno z ustaljeno sodno prakso pripadajo pripadnikom SV zakonske zamudne obresti od odškodnine za neizrabljeni tedenski počitek od prvega dne po zaključku misije, saj je takrat nastala škoda oziroma je odškodninska obveznost zapadla v plačilo.
premestitev javnega uslužbenca - imenovanje v naziv - aneks k pogodbi o zaposlitvi
V skladu s prvim odstavkom 150. člena ZJU se premestitev zaradi delovnih potreb opravi s sklepom o premestitvi, če javni uslužbenec s premestitvijo ne soglaša. Sklep o premestitvi zaradi delovnih potreb v okviru istega organa izda predstojnik, v drug organ pa sporazumno predstojnika obeh organov. Navedeno sicer pomeni, da bi morala tožena stranka tožniku najprej ponuditi sklenitev aneksa k pogodbi o zaposlitvi, ter v primeru, ko bi tožnik podpis aneksa zavrnil, izdati sklep o premestitvi. Vendar pa je treba zakonitost izpodbijanega sklepa presojati v okviru zaveze, da bo tožena stranka na podlagi sklenjenega Stavkovnega sporazuma dejansko vsem zaposlenim v Policiji, na katere se nanaša stavkovni sporazum (torej izredno velikemu številu zaposlenih), izdala individualne delovno pravne akte, ne pa najprej vsakemu ponudila v podpis aneks pogodbe o zaposlitvi, saj bi šlo glede na splošno znano dejstvo, da je v Policiji zaposleno več tisoč delavcev, za nerazumno dolžnost, ki bi navsezadnje vplivala na hitrost izvedbe uvrstitve v višje plačne razrede, kar je bil glavni namen sklenjenega Stavkovnega sporazuma. Zato sklep ni nezakonit, ker tožena stranka tožniku pred izdajo sklepa o razporediti ni ponudila sklenitve aneksa, ki ni individualni delovno pravni akt.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog
Odpuščanje delavcev je bila posledica zmanjšanja naročil prevozov. Tožena stranka je v spornem obdobju odpustila 17 delavcev. Sodišče prve stopnje je tako utemeljeno ugotovilo, da potrebe tožene stranke po tožnikovem delu dejansko ni bilo.
Ker mora biti odškodnina takšna, da postane premoženjski položaj oškodovanca takšen, kakršen bi bil, če ne bi bilo škodljivega dejanja ali opustitve (načelo popolne odškodnine; 169. člen OZ) mora sodišče oškodovancu prisoditi odškodnino za premoženjsko škodo zaradi izgube zaslužka v bruto znesku.
Ker v navedbah tožene stranke ni podatka o tem, kdaj in koga naj bi M. Č. ustno zaprosila za podaljšanje najemne pogodbe, bi bilo njeno zaslišanje zgolj informativni dokaz, ki v pravdnem postopku ni dovoljen. Novejši pogledi sicer zagovarjajo izjemo od načelne prepovedi informativnih dokazov, predvsem tedaj, ko stranka ne more poznati dejstev, ki jih sicer mora zatrjevati na podlagi trditvenega bremena. Vendar v obravnavanem primeru ne gre za takšno situacijo.
ZDSS-1 člen 23, 23/1, 23/3, 23/4.. ZPP člen 274.. ZKolP člen 19, 19/1.. Kolektivna pogodba elektrogospodarstva Slovenije (1996) člen 11.
kolektivni delovni spor - kršitev kolektivne pogodbe - zavrženje predloga - postopek za mirno rešitev spora - arbitraža - interesni spor - sodna pristojnost
Posredovanje in arbitraža sta opciji, ki ju stranki lahko uporabita ali ne, in lahko neposredno uporabita sodno varstvo. Zato je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da predlagatelj po neuspešnem pogajanju ni bil dolžan sprožiti postopka posredovanja ali arbitraže pred uveljavljanjem sodnega varstva.
Sodišče prve stopnje je v okviru predhodnega preizkusa predloga lahko odločilo o zavrženju, ne da bi počakalo na odgovor predlagatelja, saj to lahko stori kadarkoli, če ugotovi, da ni podana sodna pristojnost sodišča za odločanje o zadevi.
Predlagatelj je uveljavljal predlog za ugotovitev, da je nasprotni udeleženec kršil drugi odstavek 6. člena KPES, ker s predlagateljem ni do konca maja 2018 sklenil dogovora o znesku najnižjih osnovnih plač in politiki plač, upoštevajoč uradne podatke Statističnega urada RS o rasti cen življenjskih potrebščin in ekonomskem stanju dejavnosti v gospodarstvu RS. Zahteval je, naj sodišče odloči, da se najnižje mesečne osnovne plače oziroma izhodiščne plače za posamezne tarifne razrede za dejavnosti, ki jih zajema KPES, upoštevajoč uradne podatke Statičnega urada Republike Slovenije o rasti cen življenjskih potrebščin in ekonomskem stanju in dejavnosti v gospodarstvu RS, s 1. 6. 2018 zvišajo za 7,2 %.
Gre za interesni spor v smislu prvega odstavka 19. člena ZKolP. Sodišče ne more samo nadomestiti pogodbene volje strank oziroma gre pri dogovoru za vprašanje avtonomije strank, v katero sodišče ne sme posegati, zato ni podana sodna pristojnost za odločanje o predlogu.
odškodninska odgovornost - nepremoženjska škoda - denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo - odškodnina za telesne bolečine - strah - odškodnina za zmanjšanje življenjskih aktivnosti
Pravična denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo je pravni standard, ki ga mora sodišče v vsakem konkretnem primeru individualizirati. Ob tem je vezano na merila, določena v 179. členu OZ, in sicer mora upoštevati: stopnjo telesnih in duševnih bolečin ter njihovo trajanje, pomen prizadete dobrine in namen odškodnine, pri čemer višina odškodnine ne sme podpirati teženj, ki niso združljive z njeno naravo in namenom. Hkrati mora biti odškodnina določena objektivno, upoštevajoč razmerje med manjšimi, večjimi in katastrofalnimi škodami in odškodninami zanje, ter primerjavo z odškodninami za podobno škodo.
IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VSM00038779
KZ-1 člen 86. ZKP člen 129a.
denarna kazen - nadomestitev izvršitve zaporne kazni z delom v splošno korist - postopek nadomestitve kazni zapora s hišnim primorom
Dvoma v zaključke sodišča prve stopnje pa pritožba ne more vzbuditi niti glede izrečene denarne kazni, za katero je sodišče prve stopnje pravilno poudarilo, da je bila obsojencu glede na njegovo premoženjsko stanje izrečena posebej omiljena in nizka denarna kazen, ki je za očitano kaznivo dejanje predpisana kot obvezna in jo je sodišče prve stopnje moralo izreči.