CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00039749
ZPP člen 229, 229/1, 258, 258/2, 339, 339/2, 339/2-8. OZ člen 642, 666, 669, 669/2.
podjemna pogodba - prevozna pogodba - cena storitev - višina plačila - običajno plačilo - ustni dogovor - zaslišanje priče - kršitev pravice do izjave - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - odprava bistvene kršitve postopka - pritožbena obravnava
Določbe OZ o višini plačila so pri prevozni in podjemni pogodbi smiselno enake.
Tožena stranka v pritožbi pravilno izpostavlja, da B. B. ni zakoniti zastopnik tožene stranke, ampak je bil predlagan za zaslišanje kot priča. Sodišče prve stopnje zato ni imelo podlage za uporabo drugega odstavka 258. člena ZPP, temveč bi B. B. (ker je šlo za pričo, ki bi vedela izpovedati o pravno odločilnih dejstvih) na podlagi prvega odstavka 229. člena ZPP moralo zaslišati. Ker tega ni storilo, pritožnica sodišču prve stopnje utemeljeno očita kršitev po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP.
ZVoz-1 člen 56, 56/1, 56/1-2, 56/1-3, 56/1-4, 56/8, 56/10. ZP-1 člen 23, 136, 136/1, 136/1-1. Prekršajni zakon (Prekrškovni zakon, Hrvaška, 2007) člen 50, 50/1, 50/1-6, 58. Konvencija o cestnem prometu (Dunajska konvencija) člen 42.
vožnja brez veljavnega vozniškega dovoljenja - tuje vozniško dovoljenje - prepoved uporabe vozniškega dovoljenja - jurisdikcija Republike Hrvaške
Začasni ukrep, ki je bil izrečen v zvezi z obdolženčevo pravico uporabe vozniškega dovoljenja na območju Republike Hrvaške, se ne razteza in nima veljavnosti na območju Republike Slovenije.
poziv na predložitev zadostnega števila izvodov vloge - dopolnitev vloge - zavrženje vloge - pravočasnost vloge - pogoji za zavrženje vloge - obrazložitev sklepa - ni razlogov o odločilnih dejstvih
Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu zgolj navedlo, "ker tožena stranka ni ravnala po nalogu sodišča, je sodišče navedeno vlogo zavrglo". Sodišče prve stopnje v obrazložitvi sklepa ni navedlo razlogov, zaradi katerih ni upoštevalo vloge toženca oziroma zaradi katerih razlogov je štelo, da je ta njegova vloga prepozna, ni navedlo tudi datumov, ki bi potrjevali ugotovitve sodišča prve stopnje, da je bila vloga prepozno vložena.
ZVEtL-1 člen 23, 23/2, 42, 43, 44, 44/1, 44/2. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8.
pripadajoče zemljišče - določitev pripadajočega zemljišča k stavbi - akcesornost - pravica do izjave - pravica uporabe - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka pred sodiščem prve stopnje
Pravica uporabe se je v sistemu družbene lastnine lahko prenašala izvenknjižno, saj vpis v zemljiško knjigo ni bil konstitutivni pogoj za veljavnost prenosa oz. za pridobitev pravice uporabe. Pridobiti jo je bilo mogoče le na podlagi ustreznega pravnega temelja (zakon, pravni posel, upravna ali sodna odločba). Pravica uporabe se je olastninila oz. pretvorila v lastninsko pravico z uveljavitvijo ZLNDL, ko so nepremičnine postale lastnina fizičnih oseb, ki so imele na njej pravico uporabe.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00038031
ZPP člen 214, 214/1, 214/2, 339, 339/2, 339/2-15. OZ člen 239, 239/1, 435, 435/1. Odvetniška tarifa (2015) tarifna številka 39.
prodajna pogodba - izpolnitev obveznosti in posledice neizpolnitve - prevzem blaga - dogovorjena cena - gospodarski spor majhne vrednosti - protispisnost - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - neprerekane trditve - izpodbijanje dejanskega stanja v pritožbi - stroški postopka - nagrada za posvet in konferenco s stranko - samostojna storitev odvetnika - nagrada za pritožbo
Sodišče prve stopnje dejanskega stanja ni ugotavljalo na podlagi listin, pač pa je do svojih dejanskih zaključkov prišlo na podlagi neprerekanih oz. nezadostno prerekanih trditev tožeče stranke in v izpodbijani sodbi vsebina teh listin tudi ni povzeta. Očitki o protispisnosti v zvezi s temi listinami torej ne morejo biti utemeljeni.
V konkretnem primeru konferenca, ki je potrebna za sestavo odgovora na pritožbo, ne more predstavljati samostojne storitve in je tako nagrada za to opravilo že vsebovana v nagradi za pritožbo.
Pritožbeno sodišče je določilo maksimalno število obrokov, ki jih dopušča ZST-1, ker meni, da sicer ni pogojev za taksno oprostitev ali odlog plačila sodne takse, okoliščine konkretnega primera pa kažejo, da bi s takojšnjim plačilom sodne takse lahko prišlo do takšnega zmanjšanja sredstev družine, zaradi katerega bi lahko bila (nujna) posebna ureditev življenjskih pogojev v stanovanju, zaradi zdravstvenih težav prvo tožnika, bistveno otežena oziroma bi bila lahko v času takšnega cenovno zahtevnega opremljanja stanovanja, občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se družina preživlja.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSC00039530
SPZ člen 48, 95, 96, 96/5. OZ člen 194.
povrnitev vlaganj - izgubljeni dobiček - najemna pogodba za poslovni prostor - vlaganja v najeto nepremičnino - soglasje za vlaganja - trditveno in dokazno breme stranke
Tožničina trditvena podlaga glede zahtevka na plačilo izgubljenega dobička ni zadostna, saj je tožnica navedla zgolj prihodke, ni pa navedla ničesar o tem, kakšne odhodke bi imela. Sodna praksa namreč nalaga tožeči stranki trditveno breme tako glede prihodkov kot odhodkov. Pojem izgubljenega dobička namreč predstavlja le razliko, ki ostane po odbitku vseh stroškov normalnega poslovanja.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO - SODNE TAKSE
VSL00037727
ZST-1 člen 25, 25/3. ZPP člen 224, 337.
odmera sodne takse v zapuščinskem postopku - določitev vrednosti zapuščine - dodatni sklep o dedovanju - čista vrednost zapuščine - podatki gurs - javna listina - pritožbena novota
V zapuščinskem postopku se taksa plača od čiste vrednosti zapuščine, pri tem pa sodišče ugotavlja vrednost, ki je odločilna za odmero takse v zapuščinskem postopku po določbah 25. člena ZST-1 in se pri tem opre na prosti preudarek, na izjave dedičev in podatke, s katerimi razpolaga. Če je treba, lahko odredi, da ocenijo vrednost izvedenci na stroške dedičev. Ker je sodišče oprlo svojo odločitev na informacijski izračun GURS, pritožnik pa ni predlagal ocenitev z izvedencem, je odločitev pravilna.
KZ-1 člen 310, 310/1. ZG člen 81a, 81a/1. ZD člen 145.
samovoljnost - zakonski znaki kaznivega dejanja - opis kaznivega dejanja - razpolaganje dediča z zapuščino - zasebna tožba - konkretizacija zakonskih znakov - pogoji kaznivosti
Bistvo kaznivega dejanja samovoljnosti je, da storilec obide z zakonom predvideno pot in organe, ki so pristojni, da mu omogočijo uresničitev njegove pravice.
Celoten konkretni opis je treba obravnavati kot celoto. Drži sicer, da pravice, ki se podeljujejo v upravnem postopku, ne morejo biti predmet izvršitve kaznivega dejanja samovoljnosti, saj je pridobitev pravice odvisna od odločitve državnega organa ali nosilca javnega pooblastila, ki ima konstitutiven značaj in si je zato po naravi stvari ni mogoče prilastiti. Vendar odsotnost odločbe nosilca javnega pooblastila Zavoda za gozdove o poseku dreves v gozdu ne pomeni zgolj protipravnosti do javnega interesa, pač pa tudi do zasebnega interesa, ker imajo sodediči in solastniki interes za varstvo gospodarske in ekološke funkcije svoje lastnine. Jasno je tudi, da posek že sam po sebi predstavlja korenit poseg v lastninsko pravico (so)lastnikov gozda. Zaradi take sečnje ima gozd lahko manjšo vrednost, zato je prizadet tudi zasebni interes sodedičev in solastnikov.
Očitek, da je osumljeni opravil sečnjo v nasprotju z upravnim pravom v fazi odprtega zapuščinskega postopka in brez soglasja zasebne tožilke kot sodedinje kaže, da naj bi osumljeni ravnal protipravno v razmerju do zasebnega interesa, ki je varovan v zapuščinskem postopku. Ne drži, da pri odsotnosti soglasja sodediča ne bi bil udeležen noben pristojni organ, in sicer sodišče. Sodedič namreč ne sme sam razpolagati z zapuščino, kajti do delitve dediči upravljajo in razpolagajo z dediščino skupno. Sodedič lahko počaka na sklep o dedovanju v zapuščinskem postopku. Kadar pa ne želi čakati in če nima soglasja sodediča, mora ubrati pravno pot, da doseže želeno razpolaganje. V primeru, ko se dediči ne morejo sporazumeti glede uprave dediščine, lahko v zapuščinskem postopku vsak od dedičev zahteva od sodišča, da postavi upravitelja, ki upravlja dediščino za vse ali pa določi vsakemu dediču del dediščine, ki naj ga upravlja. Splošno znano je, da morajo sodediči razmerja, v primeru medsebojnega nestrinjanja, urediti po sodni poti in da ima sodedič na voljo civilnopravne zahtevke. Opis te pravne poti za utemeljitev zakonskega znaka samovoljnosti sicer ni potreben.
ZPP člen 108, 108/1, 212. ZST-1 člen 11, 11/3, 11/4, 11/5, 12, 12/3, 12a, 12a/5, 12b, 12b/2.
predlog za oprostitev plačila sodne takse - zavrnitev predloga za oprostitev plačila sodne takse - nesklepčen predlog za oprostitev - ogrožanje dejavnosti pravne osebe zaradi plačila sodne takse - pandemija - manjkajoča trditvena podlaga - poziv sodišča k dopolnitvi vloge
Ob nesklepčnem taksnem predlogu opozarjanje na splošno gospodarsko situacijo, tudi če bi bilo pravočasno podano, ne predstavlja tiste manjkajoče navedbe, ki bi nesklepčen predlog napravila sklepčnega.
Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da ima toženka v Avstriji odprt še en račun in da podatkov o stanju na tem računu nima. Ali je to zamolčanje botrovalo zavrnitvi toženkinega predloga, iz izpodbijanega sklepa ni razvidno. Zato, da bi lahko vplivalo, bi moralo sodišče skladno z določilom drugega odstavka 12.b člena v zvezi s petim odstavkom 12.a člena in tretjim odstavkom 12. člena ZST-1 v zvezi s prvim odstavkom 108. člena ZPP pozvati toženko, naj predloži manjkajoče podatke ali pa samo po mednarodni poti preveriti stanje toženke na tem računu. Sicer pa tak postopek zaradi nepotrebnosti odpade, kadar je predlog nesklepčen.
Tožnik je tožbo umaknil zato, ker je pred Okrajnim sodiščem na Vrhniki zoper drugega toženca vložil istovrstno tožbo. To pa ni razlog, ki bi ga bilo mogoče subsumirati pod prej citirani drugi del prvega odstavka 158. člena ZPP, zato mora tožnik tožencema utemeljeno povrniti nastale pravdne stroške.
zavrženje predloga za obnovo postopka - delni odvzem poslovne sposobnosti - bistvene sestavine predloga - razlog za obnovo postopka - obnovitveni razlog - nepopoln predlog - rok za vložitev predloga
Določba 398. člena ZPP nalaga sodišču, da prepozen, nepopoln ali nedovoljen predlog za obnovo postopka zavrže. To določbo je sodišče prve stopnje v obravnavni zadevi utemeljeno uporabilo, ko je v predhodnem postopku ugotovilo odsotnost nujnih sestavin predloga. ZPP v prvem odstavku 398. člena opredeljuje kot nepopoln tisti predlog za obnovo postopka, ki nima sestavin, predpisanih v drugem odstavku 397. člena ZPP. V predlogu je treba navesti zakoniti razlog, na podlagi katerega se zahteva obnova, okoliščine, iz katerih izhaja, da je predlog vložen v zakonskem roku, in dokaze, s katerimi se podpirajo predlagateljeve navedbe.
stečajni postopek - stečajna masa neznatne vrednosti - brezpredmeten preizkus terjatev - pridobitev izvršilnega naslova - vprašanje obstoja prerekane terjatve - nadaljevanje zaradi stečaja prekinjenega postopka
Primarni namen stečajnega postopka je poplačilo upnikov. Tega namena pa v primeru, ko je stečajna masa neznatne vrednosti oziroma ne zadošča niti za stroške stečajnega postopka, ni mogoče doseči. Za takšne primere je zato v petem odstavku 378. člena ZFPPIPP določeno, da se v stečajnem postopku preizkus terjatev ne opravi, iz prvega odstavka citirane določbe ZFPPIPP pa izhaja, da se (v takšnem primeru) stečajni postopek na predlog upravitelja ali upniškega odbora konča, ne da bi bila opravljena razdelitev upnikom. Ker v takšni situaciji (ne glede na nezaključen pravdni postopek) ni podlage za nadaljevanje stečajnega postopka (odločba VSL Cst 405/2014 z dne 11. 9. 2014), pritožnica ima v tem kontekstu prav, da vodenje stečajnega postopka ne more biti podrejeno zgolj pridobitvi izvršilnega naslova (odločbi VSL Cst 162/2015 z dne 11. 3. 2015 in VSL Cst 147/2015 z dne 25. 3. 2015), dejansko tudi ni podlage za nadaljevanje pravdnega postopka, v katerem gre zgolj še za vprašanje obstoja terjatve tožeče stranke do pritožnika (stečajnega dolžnika), končanje te pravde pa ne bo omogočilo vsaj delnega poplačila upnikov (primarnega namena stečajnega postopka).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSC00039318
ZPP-UPB3 člen 8, 214, 214/2, 337, 339, 339/2, 339/2-8.
izstavitev zemljiškoknjižne listine - prerekana dejstva - solastniški delež
Glede na to, da pogodbene obveznosti zavezujejo pogodbene stranke tako, kot so jih dogovorile, to, kdaj bi povprečen človek sicer izvedel pogodbeno dogovorjene obveznosti na samo kavzo konkretne pogodbe ne more vplivati.
tožena stranka - samostojni podjetnik - pravna oseba - subjektivna sprememba tožbe - privolitev
Sodišče prve stopnje tožnikovemu sklicevanju na okoliščino pravnega nasledstva utemeljeno ni sledilo in subjektivne spremembe tožbe pravilno ni dovolilo.
Upoštevalo je, da je bil A.A. s. p. izbrisan iz sodnega registra 31. 5. 2015, njegovo podjetje pa prenešeno na pravno osebo transport A.A. d. o. o. Ker je bil tožnik od 1. 6. 2015 dalje zaposlen pri pravni osebi transport A.A. d. o. o., za vtoževane terjatve iz tega obdobja vprašanje pravnega nasledstva samostojnega podjetnika ni pomembno.
To, da je s 1. 6. 2015 res prišlo do zatrjevanega univerzalnega pravnega nasledstva, pa je glede terjatev iz časa tožnikove zaposlitve pri samostojnem podjetniku lahko relevantno le za vprašanje pasivne legitimacije tožene stranke po materialnem pravu, ne pa tudi za presojo izpodbijanega sklepa, v zvezi s katerim je pomembna okoliščina, da ni podano pravno nasledstvo v procesnem smislu. V času trajanja spora namreč ni prišlo do prenehanja subjekta (samostojnega podjetnika) in tako tudi ne do prevzema procesno pravnega položaja (s strani družbe).
pisno opozorilo pred odpovedjo - sodno varstvo - zavrženje tožbe
Ker sama izdaja pisnega opozorila ne spremeni delovnopravnega položaja delavca, zoper tako pisno opozorilo ni predvideno sodno varstvo. Kdaj lahko delavec uveljavlja sodno varstvo, je določeno v 200. členu ZDR-1. Med primeri, ko delavec lahko uveljavlja sodno varstvo, zakon ne določa presoje pisnega opozorila pred redno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi iz krivdnih razlogov. V tretjem odstavku navedenega člena je določeno, da lahko delavec uveljavlja sodno varstvo pred pristojnim sodiščem v primeru ugotovitve nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi, drugih načinov prenehanja veljavnosti pogodbe o zaposlitvi ali odločitev o disciplinski odgovornosti delavca, ne pa tudi v zvezi s pisnim opozorilom.
ZPP člen 205, 205/1, 205/1-3, 212. ZGD-1 člen 4, 4/1, 580, 580/6, 618, 618/2, 623, 623/6.
prekinitev postopka - izbris družbe iz sodnega registra - združitev družb - pripojitev - prevzemna družba - univerzalno pravno nasledstvo - nadaljevanje prekinjenega postopka s pravnim naslednikom izbrisane družbe
Po jasni in nedvoumni določbi šestega odstavka 580. člena v zvezi z drugim odstavkom 618. člena ZGD-1 na pravno naslednico preidejo vse pravice in obveznosti prevzete družbe, pri čemer pa glede na besedilo te določbe ni relevantno, ali so bile te tudi navedene v pogodbi o pripojitvi ali ne.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog
Delodajalec lahko utemeljeno odpove pogodbo o zaposlitvi delavcu ob ponavljanju kršitev iz delovnega razmerja, tudi če kršitve same po sebi niso posebej hude, gre pa za ponavljanje kršitev.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSK00055233
KZ-1 člen 211, 211/1, 211/2.. ZKP člen 372, 372/4.
kaznivo dejanje goljufije - zavarovalniška goljufija - zakonski znaki - pripravljalna dejanja - kršitev kazenskega zakona obdolžencu v korist
V sodni praksi je izoblikovano stališče (tako npr. sodbe Vrhovnega sodišča Republike Slovenije: I Ips 133/2009 z dne 28.5.2009, I Ips 65/2011 z dne 2.6.2011, I Ips 284/2010 z dne 20.10.2011, I Ips 17182/2010 z dne 22.3.2012), da drugi odstavek 211. člena KZ-1 inkriminira pripravljalna dejanja za storitev zavarovalniške goljufije, ki so v razmerju do dokončanega kaznivega dejanja goljufije subsidiarne narave. Kriterij za razmejitev med inkriminiranimi pripravljalnimi dejanji in poskusom kaznivega dejanja goljufije je trenutek, ko storilec lažni škodni dogodek prikaže zavarovalnici, od katere zahteva plačilo zavarovalnine z namenom pridobitve protipravne premoženjske koristi. V obravnavanem primeru iz opisa kaznivega dejanja izhaja, da sta obdolženi A. A. in obdolžena B. B. v sostorilstvu ne le lažno prikazala škodni dogodek, ampak je zavarovalnica na podlagi lažne prijave škode tudi izplačala odškodnino, zato ima opisano dejanje vse znake kaznivega dejanja goljufije po prvem odstavku 217. člena KZ-1.
V skladu s teorijo in sodno prakso ustavitev izvršbe ne gre enačiti s koncem izvršilnega postopka, izvršilni postopek ni končan, če upnik pravočasno (pred pravnomočnostjo sklepa o ustavitvi izvršbe) predlaga novo izvršilno sredstvo.
Sodišče prve stopnje je glede na obrazloženo zmotno uporabilo materialno pravo, ko je v nasprotju z zgoraj citiranimi zakonskimi določbami določilo kot trenutek začetka teka zastaralnega roka ustavitev izvršbe na dolžnikove premičnine, čeprav je izvršba na dolžnikovo plačo še tekla in izvršilni postopek zoper glavnega dolžnika ni bil končan, ko je bil 7. 6. 2018 vložen predlog za izvršbo (torej tožba) zoper toženko.