predlog za odlog plačila sodne takse - odlog plačila sodne takse - plačilni nalog - nov predlog za oprostitev plačila sodne takse - zavrženje predloga za taksno oprostitev - zapadlost taksne obveznosti - dodatni rok za plačilo - nove okoliščine
Smisel in namen novega plačilnega naloga, izdanega na podlagi drugega odstavka 14.a člena ZST-1, ni v tem, da bi se taksnemu zavezancu omogočil vnovični preizkus vsebinskih razlogov za oprostitev že odloženega plačila sodne takse. Namen novega plačilnega naloga je v tem, da se taksnega zavezanca, ki praviloma ne ve, kdaj bo izdana odločba, do katere mu je sodišče odložilo obveznost plačila sodne takse, opozori, da je njegova taksna obveznost zapadla in da se mu za plačilo takse pusti dodatni rok.
Ponovni predlog za oprostitev plačila sodne takse je dopusten, kadar so podane nove dejanske okoliščine.
plačilo sodne takse kot procesna predpostavka - neplačilo sodne takse za pritožbo - domneva umika pritožbe
Plačilo sodne takse za pritožbo je procesna predpostavka, da jo sodišče vzame v obravnavo. Ker taksa ni bila plačana, je sodišče skladno s tretjim odstavkom 105.a člena ZPP z izpodbijanim sklepom pravilno ugotovilo, da je pritožba umaknjena.
Sodišče druge stopnje ocenjuje, da je ravnanje tožnika (ko je z delom nadaljeval), kakor tudi opustitve tožnika (ko je opustil namestitev zaščitnega varovala na rezalki, opustil nošnjo zaščitnih rokavic ter opustil namestitev zagozd pod kolesi tovornega vozila), bistveno prispevalo k nastanku škodnega dogodka in znaša delež tožnikovega soprispevka najmanj 30 %.
predlog za nadomestitev plačila globe z delom v splošno korist - prepozen predlog - nova dejstva in dokazi
Če storilec v pritožbi uveljavlja zmotno in nepopolno ugotovitev dejanskega stnaja na podlagi novih dejstev in dokazov, mora za verjetno izkazati, da teh dejstev brez svoje krivde ni mogel navajati v postopku na prvi stopnji, pri tem pa mora navesti dokaze, da storilec k pritožbi ni priložil nobenih dokazil o zatrjevani hospitalizaciji v PB Vojnik v času od 23. 1. 2020 do 28. 2. 2020, zaradi česar takim pritožbenim navedbam ni mogoče slediti.
vročitev pravni osebi - pooblaščenec za vročitve - pooblastilo po zaposlitvi - zahteva za sodno varstvo - zavrženje pravnega sredstva
Čeprav pritožnik v pritožbi navaja, da pravna oseba nikoli ni pooblastila nobeno osebo za prevzem poštnih pošiljk, med drugim tudi ne S. J. takim navedbam ni mogoče slediti, saj pritožnik v nadaljevanju pritožbe tudi sam navaja, da je bila S. J. v družbi ... zaposlena v času od 5. 1. 2017 do 31. 1. 2020 in je v obdobju treh let vso prejeto pošto in druge administrativne dokumente uradno spremljala in pravočasno posredovala odgovornim osebam v družbi ali drugim osebam.
ZPP člen 8, 214, 339, 339/2, 458, 458/1. SZ-1 člen 68, 71.
spor majhne vrednosti - omejenost pritožbenih razlogov v sporih majhne vrednosti - nedopustni pritožbeni razlogi - relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - ugovor pomanjkanja aktivne legitimacije - pogodba o dobavi toplote - dobava toplotne energije - skupno odjemno mesto - etažni lastnik - sklepanje pravnih poslov s tretjimi osebami - razmerja med etažnimi lastniki in tretjimi osebami - dolžnost plačila upravniku - neplačane pogodbene obveznosti - poravnava zapadlih obveznosti - računi - neprerekane trditve
Relativno bistvene kršitve določb postopka, med katere spada tudi kršitev 214. člena v zvezi z 8. členom ZPP, ne predstavljajo dopustnega pritožbenega razloga v postopku v sporih majhne vrednosti.
Sodišče prve stopnje je pri izdaji napadene sodbe svojo odločitev napačno oprlo na določilo prvega odstavka 87. člena KZ-1, saj ta govori o zastaranju izrečene denarne kazni, ter s tem kršilo kazenski zakon obsojencu v škodo, saj je spregledalo določilo prvega odstavka 93. člena KZ-1, ki govori o zastaranju izvršitve stranske denarne kazni, s čimer je kršilo kazenski zakon iz člena 372/3 ZKP.
gradbena pogodba - plačilo opravljenega dela - obseg opravljenih del - dodatna dela
Izvajalec ima pravico do plačila za opravljeno delo, a ima pravico le do plačila dejansko izvedenih del. Tožnikova pravica terjati plačilo za opravljeno delo tudi ne more biti odvisna od dejstva, ali se stranki dogovorita o vseh sestavinah dokončnega obračuna. V konkretnem primeru ni mogoče mimo dejstva, da na podlagi izvedenega dokaznega postopka ni bilo mogoče ugotoviti niti obsega pogodbeno opravljenih del niti obsega dodatnih del, še manj pa preveriti vrednost opravljenih del.
Vsaka stranka mora navesti dejstva in predlagati dokaze, na katere opira svoj zahtevek ali s katerimi izpodbija navedbe in dokaze nasprotnika. S tem pravilom sta definirani procesno trditveno in dokazno breme, in sicer ne kot procesna dolžnost stranke do sodišča ali do nasprotne stranke, pač pa do same sebe: navajanje relevantnih dejstev in predlaganje učinkovitih dokazov povečuje možnosti stranke za uspeh v pravdi.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00038031
ZPP člen 214, 214/1, 214/2, 339, 339/2, 339/2-15. OZ člen 239, 239/1, 435, 435/1. Odvetniška tarifa (2015) tarifna številka 39.
prodajna pogodba - izpolnitev obveznosti in posledice neizpolnitve - prevzem blaga - dogovorjena cena - gospodarski spor majhne vrednosti - protispisnost - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - neprerekane trditve - izpodbijanje dejanskega stanja v pritožbi - stroški postopka - nagrada za posvet in konferenco s stranko - samostojna storitev odvetnika - nagrada za pritožbo
Sodišče prve stopnje dejanskega stanja ni ugotavljalo na podlagi listin, pač pa je do svojih dejanskih zaključkov prišlo na podlagi neprerekanih oz. nezadostno prerekanih trditev tožeče stranke in v izpodbijani sodbi vsebina teh listin tudi ni povzeta. Očitki o protispisnosti v zvezi s temi listinami torej ne morejo biti utemeljeni.
V konkretnem primeru konferenca, ki je potrebna za sestavo odgovora na pritožbo, ne more predstavljati samostojne storitve in je tako nagrada za to opravilo že vsebovana v nagradi za pritožbo.
poziv na predložitev zadostnega števila izvodov vloge - dopolnitev vloge - zavrženje vloge - pravočasnost vloge - pogoji za zavrženje vloge - obrazložitev sklepa - ni razlogov o odločilnih dejstvih
Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu zgolj navedlo, "ker tožena stranka ni ravnala po nalogu sodišča, je sodišče navedeno vlogo zavrglo". Sodišče prve stopnje v obrazložitvi sklepa ni navedlo razlogov, zaradi katerih ni upoštevalo vloge toženca oziroma zaradi katerih razlogov je štelo, da je ta njegova vloga prepozna, ni navedlo tudi datumov, ki bi potrjevali ugotovitve sodišča prve stopnje, da je bila vloga prepozno vložena.
ZDZdr člen 42, 42/3. URS člen 22. ZOdv člen 17, 17/5.
stroški odvetnika - kratek dopis in obvestilo - stroški za zastopanje - stroški zastopanja v postopku po zakonu o duševnem zdravju - pravica do izjave - odvetnik postavljen po uradni dolžnosti
Kar zadeva vlogo z dne 7. 7. 2020, za katero sodišče prve stopnje odvetniku ni priznalo 200 točk, ampak jo je štelo kot kratek dopis in mu po 4. točki tar. št. 39 OT priznalo 20 točk, sodišče druge stopnje ugotavlja, da je pooblaščenec nasprotne udeleženke v odgovoru na predlog zapisal, da glede na predlogu priloženi psihiatrični izvid meni, da je predlog za sprejem udeleženke na varovani oddelek utemeljen. Glede na vsebino vloge, te ni mogoče šteti kot obrazloženo vlogo, saj v njej ni podano niti zapleteno dejansko stanje niti ne gre za obravnavanje zahtevnih materialnopravnih vprašanj, zato je odločitev sodišča prve stopnje, ki je odvetniku priznalo za to vlogo 20 točk, pravilna. Res tretji odstavek 42. člena ZDZdr predvideva, da lahko odvetnik osebe, za katero se predlaga zdravljenje brez privolitve na podlagi sklepa sodišča, na poslani mu predlog odgovori. To je sodišče upoštevalo in odvetniku nasprotne udeleženke predlog, vložen s strani predlagatelja, poslalo. S tem je sodišče postopalo v skladu z 22. členom Ustave Republike Slovenije, torej je bila s tem nasprotni udeleženki omogočena pravica do izjave, konkretno, da se izjasni o navedbah in stališčih predlagatelja ter da navaja argumente za svoja stališča. Vsebina te vloge pa je bila v domeni odvetnika nasprotne udeleženke in kar zadeva to, je že bilo navajano, zakaj te vloge ni mogoče šteti kot obrazloženo vlogo. Pritožbeno sodišče dodaja, da pa odgovora na predlog po ZDZdr, o katerem se odloči v nepravdnem postopku, nikakor ni mogoče enačiti z odgovorom na tožbo, vloženem v pravdnem postopku, namreč izostanek zadnjega ima posledice, dočim je vložitev odgovora na predlog po ZDZdr fakultativna, ob tem pa nevložitev tega še ne pomeni, da sodišče v postopku kot celoti ne upošteva enakega varstva pravic, ki jih zagotavlja 22. člen Ustave Republike Slovenije.
Ob upoštevanju petega odstavka 17. člena Zakona o odvetništvu (v nadaljevanju ZOdv), je odvetnik, ki je bil postavljen po uradni dolžnosti, upravičen do plačila za svoje delo v višini polovice zneska, ki bi mu pripadal po OT. Po slednji je odvetniku od priglašenih pritožbenih stroškov priznati 100 točk za sestavo pritožbe (2. alineja točka 3, tarifna številka 23 OT), 2 točki za materialne stroške in 22 točk kot 22 % DDV, skupaj 124 točk, oziroma, upoštevajoč vrednost točke 0,60 EUR, znesek 74,40 EUR ter je glede na že omenjeni peti odstavek 17. člena ZOdv odvetnik upravičen do polovice tega zneska, torej do zneska 37,20 EUR.
ZVEtL-1 člen 23, 23/2, 42, 43, 44, 44/1, 44/2. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8.
pripadajoče zemljišče - določitev pripadajočega zemljišča k stavbi - akcesornost - pravica do izjave - pravica uporabe - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka pred sodiščem prve stopnje
Pravica uporabe se je v sistemu družbene lastnine lahko prenašala izvenknjižno, saj vpis v zemljiško knjigo ni bil konstitutivni pogoj za veljavnost prenosa oz. za pridobitev pravice uporabe. Pridobiti jo je bilo mogoče le na podlagi ustreznega pravnega temelja (zakon, pravni posel, upravna ali sodna odločba). Pravica uporabe se je olastninila oz. pretvorila v lastninsko pravico z uveljavitvijo ZLNDL, ko so nepremičnine postale lastnina fizičnih oseb, ki so imele na njej pravico uporabe.
stroški kazenskega postopka - krivdno povzročeni stroški kazenskega postopka - krivdni stroški - obdolženec - pripor - stroški privedbe - stroški zagovornika po uradni dolžnosti - odločitev o stroških postopka - odločba o glavni stvari - zavrnilna sodba - poseben sklep o stroških kazenskega postopka
Glede na določbo drugega odstavka 94. člena ZKP bi o tem, da je krivdno povzročene stroške v zvezi z realizacijo pripora, to je stroške privedbe oziroma spremljanja obdolženca na glavno obravnavo ter stroške zagovornice, postavljene po uradni dolžnosti, dolžan plačati obdolženec, moralo sodišče odločiti s sodbo z dne 26. 2. 2020 in krivdno povzročene stroške obdolžencu naložiti v plačilo. Tako pa je s pravnomočno zavrnilno sodbo že odločeno, da stroški iz 1. do 5. točke drugega odstavka 92. člena ZKP bremenijo proračun.
ZST-1 člen 3, 3/10, 11, 14. ZSVarPre člen 27. OZ člen 395, 395/1.
predlog za oprostitev ali obročno plačilo sodnih taks - zavrnitev predloga za oprostitev plačila sodne takse - odlog plačila sodne takse - materialni položaj - premoženjsko stanje stranke in njenih družinskih članov - ugotavljanje materialnega položaja družine - minimalni dohodek prosilca - nepremično premoženje - občutno zmanjšana sredstva za preživljanje - trditveno in dokazno breme - pritožbene novote - pravica do denarne socialne pomoči - solidarna taksna obveznost
Niso podani pogoji za oprostitev plačila sodne takse, temveč za odlog plačila sodne takse za obdobje 12 mesecev.
Predlagatelj nosi trditveno in dokazno breme glede obstoja predpostavk za celotno ali delno oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodne takse, zato bi morala prva tožena stranka dejstva, ki utemeljujejo njen predlog, navajati že v svojem predlogu.
Zoper sodbo, s katero je bilo ugodeno tožbenemu zahtevku, sta toženi stranki vložili skupno pritožbo. Gre za eno taksno obveznost, ki sta jo dolžni skupaj poravnati obe toženi stranki. V skladu z desetim odstavkom 3. člena ZST-1 je obveznost dveh ali več oseb, ki bi morale plačati skupaj takso, solidarna. Solidarna obveznost tako pomeni, da lahko sodišče terja na plačilo celotne sodne takse vsakega izmed tožencev. Taksno obveznost sta zato dolžna poravnati oba toženca, šteje pa se, da je izpolnjena, ko jo bo poravnal eden od njiju.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - ZDRAVSTVENO VARSTVO - ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE
VSL00039826
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-12, 370, 370/3, 458, 458/1. ZZVZZ člen 86, 91. ZPrCP člen 32, 37, 37/1. URS člen 22.
spor majhne vrednosti - pritožbeni razlogi v postopku v sporu majhne vrednosti - odškodninski zahtevek Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije proti odgovorni osebi - subjektivna in objektivna identiteta tožbenega zahtevka - pravica do izjave - pravica do kontradiktornega postopka - protipravno ravnanje - kršitev cestnoprometnih predpisov - odgovornost za škodo - deljena odgovornost za škodo
32. člen ZPrCP kolesarju dovoljuje vožnjo tudi na območju za pešce, če s tem pešcev ne ogroža. Ker toženka s svojo počasno vožnjo ni nikogar ogrožala, ji ni mogoče očitati, da je ravnala protipravno. Globa, ki ji je bila naložena v plačilo s strani policije in dejstvo, da jo je plačala, na tako presojo ne vplivata.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
VSL00038928
ZKUASP člen 45. ZASP člen 156. ZPP člen 7, 212, 285. Pravilnik o javni priobčitvi glasbenih del (2006) člen 1.
javna priobčitev neodrskih glasbenih del - neupravičena uporaba avtorskih del - nadomestilo za uporabo glasbenih del - višina nadomestila - obseg uporabe - varovana avtorska dela - avtorsko nevarovana dela - tarifa - tarifa SAZAS - razlaga tarife - vsebina - trditveno in dokazno breme - materialno procesno vodstvo
V času izvedbe prireditve je ZKUASP v 45. členu določal, da mora tarifa odražati ekonomsko vrednost pravic, ki so predmet skupnega sporazuma, naravo in obseg uporabe avtorskih del ter ekonomsko vrednost storitve, ki jo zagotavlja kolektivna organizacija, pri čemer se glede na okoliščine posameznega primera upošteva tudi razmerje med varovanimi in nevarovanimi avtorskimi deli, ki so uporabljena (peta alineja tretjega odstavka 45. člena ZKUASP). Pred sprejetjem ZKUASP je ZASP v tretjem odstavku 156. člena določal enako, in sicer, da se pri določanju primerne tarife upošteva razmerje med varovanimi in nevarovanimi avtorskimi deli, ki so uporabljena. Upoštevanje razmerja med varovanimi in nevarovanimi deli predstavlja osnovni standard WIPO. Pravilo pove, da je treba upoštevati delež varovanih in nevarovanih del ali predmetov sorodnih pravic in ga odbiti. Zanje se nadomestilo ne plačuje in če se pri neki prireditvi ali oddaji ali fonogramu uporabljajo varovana in nevarovana dela, se to upošteva ali pavšalno ali računsko (v odstotkih).
Trditveno in dokazno breme (7. in 212. člen ZPP), da je bilo razmerje med varovanimi in nevarovanimi deli pri sprejetju Tarife 1998 že upoštevano pri tarifni postavki 1A-1 (koncerti resne glasbe), je na strani tožnika, na kar je pritožba utemeljeno opozorila. Slednji mora izkazati, kako je pri tej postavki navedeno razmerje upoštevano. S sklicevanjem na postavko zabavne glasbe, ki za priobčevanje zabavne glasbe določa nadomestilo 10 % od ustvarjenih prihodkov, pa tožnik tega, ali je pri postavki resne glasbe razmerje med varovanimi in nevarovanimi deli izkazano, ne izkazuje, ker gre za različni vrsti glasbe. Materialno pravno mora biti razmerje med varovanimi in nevarovanimi avtorskimi deli namreč upoštevano pri tarifi za istovrstno obliko avtorskih del, torej v tem primeru pri klasični glasbi. Poleg tega je tožnik toženki priznal 50 % popust, vendar pa ni obrazložil, po kakšnih kriterijih je bil popust priznan. Glede tega dejstva bi sodišče moralo tožnika v okviru materialno procesnega vodstva (285. člen ZPP) pozvati, naj pojasni, na čem temelji priznan popust tožnika.
ZVoz-1 člen 56, 56/1, 56/1-2, 56/1-3, 56/1-4, 56/8, 56/10. ZP-1 člen 23, 136, 136/1, 136/1-1. Prekršajni zakon (Prekrškovni zakon, Hrvaška, 2007) člen 50, 50/1, 50/1-6, 58. Konvencija o cestnem prometu (Dunajska konvencija) člen 42.
vožnja brez veljavnega vozniškega dovoljenja - tuje vozniško dovoljenje - prepoved uporabe vozniškega dovoljenja - jurisdikcija Republike Hrvaške
Začasni ukrep, ki je bil izrečen v zvezi z obdolženčevo pravico uporabe vozniškega dovoljenja na območju Republike Hrvaške, se ne razteza in nima veljavnosti na območju Republike Slovenije.
sprejem na zdravljenje v psihiatrični bolnišnici v oddelek pod posebnim nadzorom brez privolitve v nujnih primerih - pogoji za zdravljenje osebe v oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve - duševna bolezen - paranoidna shizofrenija - druge oblike zdravljenja - nujnost in sorazmernost ukrepa
Udeleženka ima zaradi prisotnosti duševne bolezni (paranoidna shizofrenija) hudo moteno presojo realnosti in ni sposobna obvladovati svojega ravnanja, zaradi česar huje ogroža življenja drugih (nevarna je predvsem za osebe, ki mogoče imajo že določeno mesto v njenem blodnjavem sistemu kot odgovorne za določena dejanja) ter povzroča škodo sebi in drugim. Milejše oblike zdravljenje zanjo ne pridejo v poštev, ker je v sedanjem stanju zaradi nekritičnosti do svoje bolezni nesposobna sodelovati.
popravni sklep - vrednost točke - računska pomota - napačna uporaba materialnega prava
Uporaba napačne vrednosti odvetniške točke ni računska pomota, temveč gre za napačno uporabo materialnega prava, zato uveljavljanje le-tega ne predstavlja predloga za izdajo popravnega sklepa, temveč pritožbeni razlog.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00040816
OZ člen 462, 462/1, 468, 470. ZIZ člen 62, 62/2. ZPP člen 2, 214, 214/2, 454, 454/1.
gospodarski spor majhne vrednosti - prodajna pogodba - kdaj kupec lahko odstopi od pogodbe - skrite napake - pavšalne navedbe - neprerekane trditve - nesporno dejansko stanje - izdaja sodbe brez izvedbe naroka - izrek sodbe - razveljavitev sklepa o izvršbi
Sodišče prve stopnje je v I. točki izreka izpodbijane odločitve pravilno izpustilo del, v katerem je tožeča stranka v dopolnitvi tožbe zahtevala, da naj sodišče prve stopnje „v naložitvenem delu vzdrži v veljavi sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 87963/2019-2 z dne 3. 10. 2019“. Sklep o izvršbi je bil namreč s sklepom z dne 15. 11. 2019 v celoti razveljavljen in zato zahteva, naj se vzdrži v veljavi v delu, v katerem je dolžniku naloženo, da v roku 8 dni po vročitvi sklepa poravna upniku v predlogu navedeno terjatev na račun za nakazilo izterjanega zneska, naveden v predlogu za izvršbo, ter stroške upnika, 'tehnično' ni bila več primerna. Izreka sodbe na tak način ni bilo mogoče oblikovati.
Ker tožena stranka ni navedla dejstev, na podlagi katerih bi sploh lahko utemeljila odstop (468. člen OZ), temveč je v ugovoru zoper sklep o izvršbi (ki je edina vloga, ki jo je tožena stranka podala v postopku pred sodiščem prve stopnje) pavšalno navedla le, da dobavljena računalnika, ki jih je prevzela s strani tožeče stranke, nista imela lastnosti, ki so potrebne za njuno običajno rabo in da je – potem, ko upnik kljub obvestilu skritih napak ni odpravil - z dopisom z dne 24. 10. 2019 odstopila od kupoprodajne pogodbe ter tožečo stranko pozvala, da naj jih prevzame nazaj (njen ugovor ni sklepčen) niti ni odgovorila na dopolnitev tožbe, je sodišče prve stopnje pravilno kot priznana štelo dejstva, ki jih je v dopolnitvi tožbe navedla tožeča stranka (drugi odstavek 214. člena ZPP).