ZPP člen 8, 214, 339, 339/2, 458, 458/1. SZ-1 člen 68, 71.
spor majhne vrednosti - omejenost pritožbenih razlogov v sporih majhne vrednosti - nedopustni pritožbeni razlogi - relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - ugovor pomanjkanja aktivne legitimacije - pogodba o dobavi toplote - dobava toplotne energije - skupno odjemno mesto - etažni lastnik - sklepanje pravnih poslov s tretjimi osebami - razmerja med etažnimi lastniki in tretjimi osebami - dolžnost plačila upravniku - neplačane pogodbene obveznosti - poravnava zapadlih obveznosti - računi - neprerekane trditve
Relativno bistvene kršitve določb postopka, med katere spada tudi kršitev 214. člena v zvezi z 8. členom ZPP, ne predstavljajo dopustnega pritožbenega razloga v postopku v sporih majhne vrednosti.
plačilo sodne takse kot procesna predpostavka - neplačilo sodne takse za pritožbo - domneva umika pritožbe
Plačilo sodne takse za pritožbo je procesna predpostavka, da jo sodišče vzame v obravnavo. Ker taksa ni bila plačana, je sodišče skladno s tretjim odstavkom 105.a člena ZPP z izpodbijanim sklepom pravilno ugotovilo, da je pritožba umaknjena.
Sodišče druge stopnje ocenjuje, da je ravnanje tožnika (ko je z delom nadaljeval), kakor tudi opustitve tožnika (ko je opustil namestitev zaščitnega varovala na rezalki, opustil nošnjo zaščitnih rokavic ter opustil namestitev zagozd pod kolesi tovornega vozila), bistveno prispevalo k nastanku škodnega dogodka in znaša delež tožnikovega soprispevka najmanj 30 %.
postavitev začasnega zastopnika - taksni zavezanec - posebni primeri zavezanca za plačilo - nastanek taksne obveznosti - ugovor zoper plačilni nalog - ugovorni razlog - plačilo sodne takse kot procesna predpostavka - specialna ureditev - postopek za plačilo sodne takse - izterjava neplačane takse
Sodišče prve stopnje je pravilno uporabilo procesni zakon, ko je obrazložilo, da z zakonom določeni roki niso podaljšljivi in je predlog tožeče stranke pravilno zavrnilo. Pri tem se je pravilno sklicevalo na 34. člen ZST-1 v povezavi s 110. členom ZPP. Takšno stališče je zavzela obširna sodna praksa tako v primerih drugih zakonsko določenih rokov kot tudi v primeru petnajstdnevnega zakonsko določenega roka za plačilo sodne takse.
Sodna praksa je že zavzela stališče, da specialno določilo iz 4. člena ZST-1 (da skrbnik odsotnega, katerega prebivališče je neznano, in skrbnik za premoženje, katerega lastnik je neznan, ter začasni zastopnik stranke v postopku, ki ga je postavilo sodišče, niso dolžni plačevati taks za tistega, ki ga zastopajo) razveljavlja splošno določilo 8. člena ZST-1, ki opredeljuje plačilo sodne takse kot procesno predpostavko za opravo dejanj sodišča. Navedeno ne pomeni, da taksna obveznost ne nastane in je tudi v obravnavanem primeru nastala, razlika je le v tem, da sodišče skladno z določilom 4. člena ZST-1 neplačano takso vpiše v seznam taks in jo kasneje, ko je znano premoženje zastopanih, izterja, zadevo pa začne obravnavati brez plačila sodne takse, torej brez upoštevanja procesne predpostavke. Skrbnik je na 4. člen ZST-1 opozoril tudi v predlogu za podaljšanje roka, vendar navedene vloge ne gre šteti (tudi) kot ugovor zoper izdani plačilni nalog, saj je zoper plačilni nalog dopustno ugovarjati le iz razlogov, da taksna obveznost ni nastala, da je taksa že plačana ali da je sodišče takso napačno odmerilo.
ZFPPIPP člen 97, 97/2, 224, 224/2, 245, 245/2. OZ člen 131, 132, 168, 168/1.
začasna odredba - kršitev prepovedi iz začasne odredbe - zmanjšanje stečajne mase - postopek osebnega stečaja
Sodišče druge stopnje soglaša z zaključkom sodišča prve stopnje, da je bila zaradi protipravnega ravnanja toženke, ki je sprostila denarna sredstva depozita, zmanjšana stečajna masa, kar predstavlja v konkretnem primeru škodo, ki je nastala. Če toženka ne bi kršila prepovedi iz začasne odredbe in ne bi sprostila sredstev depozita, bi znesek 400.000,00 EUR s pripadajočimi pogodbenimi obrestmi, kot so bile dogovorjene s Pogodbo o depozitu in Dogovorom št. 1, pripadal v stečajno maso, kot med tožnico in toženko sklenjen depozit v višini 500.000,00 EUR. Ker škoda izvira neposredno iz ravnanja toženke, je podana tudi vzročna zveza, s čemer so izpolnjene vse predpostavke odškodninske odgovornosti, kot je pravilno zaključilo sodišče prve stopnje.
stroški kazenskega postopka - stroški zagovornika po uradni dolžnosti - uporaba Zakona o odvetniški tarifi - nagrada zagovornika - seznanitev
Kot pravilno razloguje sodišče prve stopnje pod točko 6 obrazložitve izpodbijanega sklepa in kot je nedvomno zapisano v pojasnilih k tar. št. 4100 ZOdvT, nagrada za prvo seznanitev s primerom nastane le enkrat, ne glede na to, na kateri stopnji postopka odvetnik prevzame primer. Kot je pravilno argumentiralo prvo sodišče, osnovna nagrada ni vezana na posamezni spis, pač pa na primer kot tak.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSM00050937
URS člen 22.. OZ člen 40, 40/3, 540.. SPZ člen 23.. ZPP člen 7, 212, 339, 339/2, 339/2-8, 350, 350/1.
preklic darilne pogodbe zaradi hude nehvaležnosti - pravni standard hude nehvaležnosti - pravica do izjave - kriteriji za zavrnitev dokaznih predlogov - nesubstanciran dokazni predlog - razveljavitev darilne pogodbe - ničnost sporazuma - zaznamba vrstnega reda pridobitve lastninske pravice - neveljavnost vknjižbe v zemljiško knjigo - izbrisna tožba - pravni interes za izbrisno tožbo - učinki zaznambe prepovedi odtujitve in obremenitve nepremičnin - načelo zaupanja v podatke zemljiške knjige - izdaja zemljiškoknjižnega dovolila - povezanost trditvenega in dokaznega bremena - obseg pritožbenega preizkusa
OZ v 540. členu ureja poseben primer preklica darilne pogodbe in sicer iz razloga „hude nehvaležnosti“. Gre torej za materialnopravno predpostavko, zakonski dejanski stan, opisan v obliki pravnega standarda. Že zgolj z jezikovno metodo razlage je moč ugotoviti, da citirani pravni standard zahteva stopnjevano obliko „nehvaležnosti“, kar izraža s pojmom „huda“.
Pravica do izjave (22. člen Ustave RS in 6. člen EKČP) v dokaznem postopku strankam daje načelno pravico do izvedbe predlaganih dokazov. Ta pravica se lahko omeji, če obstojijo sprejemljivi (ustavno dopustni) razlogi. Med takšne sodi tudi neizvedba tistih dokaznih predlogov, katerih dokazna tema (trditev o dejstvu) bodisi ni odločilna ali pa dokazni predlog ni ustrezno „substanciran“.
izvršilni stroški - stroški ugovora tretjega - potrebni stroški za izvršbo - stroški predloga za odlog
V razmerju med upnikom in tretjima je sporna le vrednost nepremičnine, glede katere tretji utemeljujeta, da imata na njej pravico, ki preprečuje izvršbo, zato je pravilna podlaga za odmero stroškov vrednost te nepremičnine oziroma njunega solastniškega deleža na njej.
Pri stroških tretjega (kot tudi dolžnika) se (dodatno) zahteva krivdni prispevek upnika, ki je v tem, da je ta stroške tretjemu povzročil neutemeljeno. Vendar pa tudi tretjemu (in dolžniku) ni mogoče priznati drugih stroškov, kot le tistih, ki so bili potrebni za izvršbo. Odlog izvršbe ne prispeva k čimprejšnji opravi izvršbe, ampak predstavlja začasen zastoj v postopku in torej že objektivno ne more predstavljati ravnanja, potrebnega za izvršbo.
odvzem premoženjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem - protipravno pridobljena premoženjska korist - kaznivo dejanje goljufije
Pritrditi je sicer pritožbenim navedbam, da je obdolženec s storitvijo kaznivega dejanja, svoje premoženje povečal za 10.000,00 EUR, za kolikor sta bila oškodovanca oškodovana in da v primeru, če sodišče v obsodilni sodbi oškodovancu ne prisodi premoženjskopravnega zahtevka, mora obdolžencu odvzeti premoženjsko korist, ki jo je v obsodilni sodbi ugotovilo. Čeprav je odvzem premoženjske koristi obligatoren v primeru, ko sodišče oškodovanca s premoženjskopravnim zahtevkom napoti na pravdo, pa je vendarle potrebno upoštevati, da je smisel odvzema premoženjske koristi ta, da se z njegovo uporabo pri obdolžencu vzpostavi takšno premoženjsko stanje, kot je obstajalo pred izvršitvijo kaznivega dejanja, ki je povzročilo povečanje obdolženčevega premoženja. V konkretnem primeru se je obdolžencu s storitvijo kaznivega dejanja premoženje povečalo za 10.000,00 EUR, vendar pa se mu je s plačilom 1.000,00 EUR tudi za ta znesek zmanjšalo, kar priznava tudi državna tožilka. Povsem pa prezre po sodišču prve stopnje ugotovljeno dejstvo, da je obtoženec z oškodovanko sklenil tudi pogodbo o odstopu svoje terjatve do S., v višini 9.000,00 EUR in na ta način odplačal svoj dolg, v posledici tega pa je ugasnila njegova terjatev do S., kar pomeni, da je pri obdolžencu vzpostavljeno premoženjsko stanje, kot je obstajalo pred izvršitvijo kaznivega dejanja, na škodo oškodovancev.
Pri izdaji sklepa o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja sodišče ne odloča o odgovornosti za storjeni prekršek, niti ne odmerja sankcij zanj, temveč zgolj ugotavlja, ali je storilec v obdobju dveh let storil prekrške, za katere mu je bilo s pravnomočnimi plačilnimi nalogi, odločbami ali sodbami o prekrških, ki so postali pravnomočni v obdobju dveh let, izrečenih toliko kazenskih točk, da njihov seštevek dosega ali presega 18, in mu je v takem primeru prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja dolžno izreči.
ZFPPIPP člen 56, 126, 126/1, 126/2, 363, 363/2, 369, 373.
stranke postopka zaradi insolventnosti - stranke glavnega stečajnega postopka - procesna legitimacija za vložitev pritožbe v insolventnem postopku - nedovoljena pritožba - načrt prve razdelitve - končna razdelitev
Ne glede na navedbo upravitelja v končnem načrtu končne razdelitve tako sodišče prve stopnje sploh ni odločalo o kakršnemkoli znesku, ki bi ga bila dolžna plačati S. S. Ob tem pa S. S. niti ni stranka tega postopka in ji v tem sklepu tudi ni mogoče naložiti plačila česarkoli, saj to ni stvar stečajnega postopka.
Glede na to, da z izpodbijanim sklepom niti ni bilo odločeno o kakršnemkoli znesku, ki bi ga pritožnica morala plačati v stečajno maso, prav tako pa pritožnica nima položaja upnika v tem postopku, je njena pritožba nedovoljena.
ZP-1 člen 68, 163, 163/9. ZPrCP člen 105, 105/5, 105/5-3, 105/5-4.
vožnja pod vplivom alkohola - elektronski alkotest - krvna analiza - strokovni pregled - načelo materialne resnice - načelo in dubio pro reo - pravna kvalifikacija
V obravnavani zadevi je sodišče prve stopnje sprejelo dokazno oceno, ko je v 5. točki obrazložitve izpodbijane sodbe navedlo, da v pravilnost ugotovljene koncentracije alkohola, ki jo je izvedla pooblaščena institucija za opravljanje tovrstnih analiz, ne dvomi. To pa pomeni, da je (kljub drugačnemu rezultatu, ki ga je prikazal preizkus z elektronskim alkotestom) štelo za dokazano, da je obdolženec vozil motorno vozilo v cestnem prometu, ko je imel v organizmu najmanj 1,32 grama alkohola na kilogram krvi.
Kljub dokazni oceni, da je rezultat analize krvi verodostojen (in prepričljivejši kot rezultat preizkusa z elektronskim alkotestom), obdolženca ni spoznalo za odgovornega prekrška po 4. točki petega odstavka 105. člena ZPrCP zgolj zato, ker je izhajalo iz napačnega stališča, da je potrebno uporabiti dokaz, ki je obdolžencu v korist.
zavrženje predloga za oprostitev plačila sodne takse - prepozen predlog za oprostitev plačila sodne takse - prekluziven rok - stroški postopka
Sodišče prve stopnje pa je utemeljeno zavrglo kot prepozno vložen predlog za oprostitev plačila taks. Na podlagi prvega odstavka 35. člena Zakona o sodnih taksah lahko obsojenec zaprosi za oprostitev plačila taks v 15 dneh od vročitve plačilnega naloga. Rok 15 dni je materialni, prekluziven rok, kar pomeni da ga ni moč podaljšati.
odločanje o stikih z otrokom - stiki očeta z otrokom - začasna odredba o stikih
Sodišče druge stopnje se pridružuje dokazni oceni sodišča prve stopnje, da predlagatelj ni izkazal za verjetno, da je ponovna vzpostavitev stikov otroka z njim, kar zasleduje z začasno odredbo, nujen ukrep, ki ga je potrebno izvesti takoj zaradi preprečitve konkretno ogrožene otrokove koristi.
ZFPPIPP člen 57, 57/1, 58, 58-2, 59, 63, 63/1, 300, 300/1. ZIZ člen 17.
stečaj zapuščine - sklep o preizkusu terjatev ter ločitvenih in izločitvenih pravic - prijava terjatev - terjatev, ugotovljena s pravnomočno odločbo (judikatna terjatev) - izvršilni naslov - prehod terjatve - napotitev na pravdo - prerekanje terjatev v stečajnem postopku - prerekanje pravočasno prijavljenih terjatev drugih upnikov - aktivna legitimacija upnika - pravica upnika opravljati procesna dejanja v postopku - pravočasna prijava terjatve - zavrženje prijave - prenehanje terjatve upnika
Ugovor o prerekanju terjatve lahko uveljavlja vsak upnik (prvi odstavek 63. člena ZFPPIPP). Aktivno legitimacijo za prerekanje terjatve drugega upnika ima tisti upnik, ki je upravičen opravljati procesna dejanja v glavnem postopku (prim. prvi odstavek 57. člena ZFPPIPP). To upravičenje ima vsak upnik, ki je v postopku prijavil svojo terjatev v roku za prijavo terjatve, določenim v 59. členu ZFPPIPP. Ni sporno, da je S. K. svojo terjatev prijavil v tem roku. Njegova procesna legitimacija bi prenehala samo v primerih, ki jih določa 58. člen ZFPPIPP. Ker njegova prijava ni bila pravnomočno zavržena, njegove terjatve pa tudi niso prenehale, ker še niso nastopile okoliščine iz 2. točke 58. člena ZFPPIPP, je v tej fazi postopka treba dopustiti upniku S. K. aktivno legitimacijo za prerekanje terjatev upnikov. Drži, da je tudi njegova terjatev prerekana in da je sodišče prve stopnje na uveljavitev zahtevka za obstoj terjatve napotilo prav tega upnika (S. K.), vendar pa ZFPPIPP ne zahteva, da je za prerekanje terjatve aktivno legitimiran le tisti upnik, katerega terjatev je nesporna ali izkazana z listino, ki ima moč javne listine oziroma je celo imetnik judikatne terjatve.
izrek prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja - zmotna ugotovitev dejanskega stanja - podatki iz uradne evidence
Sodišče prve stopnje je v okviru predmetnega postopka po prejemu obvestila ministrstva, da je storilec dosegel in presegel 18 kazenskih točk, podatke v evidenci preverilo s pribavo plačilnih nalogov in sodbe o prekršku, ki so opremljeni s potrdili o pravnomočnosti in izvršljivosti. Tako so pritožbeni očitki o zmotni ugotovitvi dejanskega stanja, neutemeljeni.
zavarovalna pogodba - pogoji za prenos pogodbe - vinkulacija zavarovalne police - načelo vestnosti in poštenja - dobri poslovni običaji
Za prenos pogodbe je značilno, da se hkrati preneseta tako dolžniški, kot tudi upniški položaj, ko ena pogodbena stranka dvostranske pogodbe na tretjo osebo, ki do tega trenutka ni bila pogodbena stranka, prenese svoj celovit položaj, ki izhaja iz obligacijskopravnega razmerja. Učinki prenosa pogodbe nastopijo šele s privolitvijo druge pogodbene stranke dvostranske pogodbe, kar je toženka v konkretnem primeru storila z izdajo dodatka k zavarovalni polici, kjer je namesto prejšnjega navedla novega zavarovalca.
predlog za nadomestitev plačila globe z delom v splošno korist - prepozen predlog - nova dejstva in dokazi
Če storilec v pritožbi uveljavlja zmotno in nepopolno ugotovitev dejanskega stnaja na podlagi novih dejstev in dokazov, mora za verjetno izkazati, da teh dejstev brez svoje krivde ni mogel navajati v postopku na prvi stopnji, pri tem pa mora navesti dokaze, da storilec k pritožbi ni priložil nobenih dokazil o zatrjevani hospitalizaciji v PB Vojnik v času od 23. 1. 2020 do 28. 2. 2020, zaradi česar takim pritožbenim navedbam ni mogoče slediti.
stečajni postopek nad pravno osebo - javna dražba z zviševanjem izklicne cene - plačilo varščine - prodaja delnic - sklenitev prodajne pogodbe - rok za sklenitev pogodbe - zakonski rok
Upoštevajoč, da najboljši ponudnik (eden od dveh dražiteljev) varščine za udeležbo na javni dražbi ni plačal in je upravitelja glede tega dejstva celo preslepil, je upravitelj sklenitev prodajne pogodbe utemeljeno ponudil drugemu dražitelju, ki je sprejel nakup po izklicni ceni. V konkretni zadevi je treba šteti, da je bila prodajna pogodba pravočasno sklenjena, čeprav je bila sklenjena po izteku roka treh dni. Namen zakonskega roka je v preprečitvi predolgega trajanja postopka prodaje in nepotrebnega zavlačevanja, predvsem pa v izogib podaljševanja roka za plačilo kupnine. Temu je bilo v tej zadevi tudi po presoji višjega sodišča zadoščeno.
gradbena pogodba - plačilo opravljenega dela - obseg opravljenih del - dodatna dela
Izvajalec ima pravico do plačila za opravljeno delo, a ima pravico le do plačila dejansko izvedenih del. Tožnikova pravica terjati plačilo za opravljeno delo tudi ne more biti odvisna od dejstva, ali se stranki dogovorita o vseh sestavinah dokončnega obračuna. V konkretnem primeru ni mogoče mimo dejstva, da na podlagi izvedenega dokaznega postopka ni bilo mogoče ugotoviti niti obsega pogodbeno opravljenih del niti obsega dodatnih del, še manj pa preveriti vrednost opravljenih del.
Vsaka stranka mora navesti dejstva in predlagati dokaze, na katere opira svoj zahtevek ali s katerimi izpodbija navedbe in dokaze nasprotnika. S tem pravilom sta definirani procesno trditveno in dokazno breme, in sicer ne kot procesna dolžnost stranke do sodišča ali do nasprotne stranke, pač pa do same sebe: navajanje relevantnih dejstev in predlaganje učinkovitih dokazov povečuje možnosti stranke za uspeh v pravdi.