kaznivo dejanje nasilništva - spravljanje v podrejen položaj - surovo ravnanje - sostorilstvo - sporno dejansko stanje - identiteta storilca
Pritožbeno sodišče se strinja z ugotovitvami in zaključki prvostopenjskega sodišča v točki 20 izpodbijane sodbe glede pravne kvalifikacije kaznivega dejanja. Strinjati se je, da je v konkretnem primeru šlo za izrazito grob in agresiven napad na oškodovanca, z zelo intenzivno agresijo, pri čemer se oškodovanec pred številčno močnejšimi napadalci ni uspel braniti (upravičeno pa ga je bilo tudi strah zaradi pred kratkim preživetega infarkta). Strinjati se je z zaključki prvostopenjskega sodišča, da je v konkretni situaciji šlo sicer za enkratno dejanje, za konflikt med oškodovancem in številčno močnejšimi obtoženci kritične noči, vendar je tudi po oceni pritožbenega sodišča šlo za izvajanje nasilja zaradi nasilja. Obtoženci so namreč ponoči brez razloga na strani oškodovanca, le-tega grobo napadli, napadli so njegovo osebno in telesno dostojanstvo, ogrozili njegovo varnost in osebno nedotakljivost, oškodovanec je bil zaradi navedenega nedvomno v podrejenem položaju in to zgolj zato, ker so bili prepričani, da jih je posnel pri konfliktu z G. G. Strinjati se je z zaključki in obrazložitvijo prvostopenjskega sodišča, da so obtoženi izvajali nasilje zgolj zaradi nasilja, se izživljali nad oškodovancem, ker si je po njihovem mnenju upal posneti konflikt. Oškodovanca so zbili na tla in navkljub temu, da si je oškodovanec na tleh glavo ščitil z rokami, z brcami in udarci niso prenehali. Oškodovanec je tako postal objekt napada obtoženih, ki se mu zaradi intenzivnosti agresije in števila napadalcev ni mogel izogniti.
Kot je ugotovilo prvostopenjsko sodišče v točki 20 izpodbijane sodbe, je A. A. najprej odrinil in zbil oškodovanca na tla, potem pa je oškodovanec prejel brce, pretepali so ga, z rokami pa si je zakrival glavo. Glede na ugotovljeno dejansko stanje, so zaključki prvostopenjskega sodišča o izvajanju nasilja zaradi nasilja pravno utemeljeni, ker so storilci z nasiljem tudi po tem, ko je bil oškodovanec že na tleh, še nadaljevali z brcami.
Bistvo spora je o tem, ali je tožnik v 45 dneh od prejema denarne socialne pomoči na podlagi odločbe Centra za socialno delo, predložil dokazila o namenski porabi predhodno dodeljene izredne denarne socialne pomoči. V kolikor tega ni storil, ga zadene sankcija, da ni upravičen do izredne denarne socialne pomoči 14 mesecev po mesecu prejema izredne denarne socialne pomoči.
vstop novega upnika - notarsko overjena pogodba - oblika notarskega zapisa
Ugotavljanje ali je neka pogodba notarsko overjena pomeni presojo listinskega dokaza in gre za ugotavljanje dejanskega stanja.
Prepis pogodbe v e-spisu je natančno takšen, kot ga je opisalo sodišče prve stopnje: da je pogodba notarsko zvezana, da overitev predstavlja predzadnjo stran in da sta vozel ter pečat na zadnji strani.
Obveznost plačila domske oskrbe ni predstavljala tožničine obveznosti. Zato toženka na podlagi 191. člena ZZZDR začasni skrbnici zaradi poravnave te obveznosti ne bi smela odobriti dviga sredstev iz tožničinega transakcijskega računa, saj toženka za to obveznost ni odgovarjala.
Tudi po oceni pritožbenega sodišča sporna pripravljalna vloga izpolnjuje kriterije za pripravljalno vlogo, za katero je potrebno priznati 150 odv. točk in je ne obravnavati kot krajši dopis. Glede na vsebino pripravljalne vloge gre sicer res za enostavno pisanje sodišču, vendar je vloga razumljiva in obsega vse kar je potrebno, da se obravnava. Namenjena je pripravi ustne obravnave in se nanaša na zbiranje procesnega gradiva. Sama utemeljenost v tej pripravljalni vlogi podanih dokaznih predlogov pa je že stvar dokazne ocene.
zavrženje pritožbe - prepozna pritožba - rok za pritožbo - tek roka - tek pritožbenega roka v času veljavnosti posebnih ukrepov zaradi epidemije SARS-CoV-2 (COVID-19) - začetek teka roka - zadržanje teka roka
Izpodbijani sklep je bil dedinji vročen 28. 5. 2020, v času veljave začasnih ukrepov po ZZUSUDJZ. Tek procesnih rokov (tudi roka za pritožbo) v nenujnih sodnih zadevah (takšna je tudi obravnavana zadeva) je bil v tem času prekinjen in se je nadaljeval s 1. 6. 2020. Glede na to je 15-dnevni pritožbeni rok v obravnavani zadevi začel teči 1. 6. 2020 in se je iztekel 15. 6. 2020. Dedinja je vložila pritožbo 16. 6. 2020, po preteku pritožbenega roka. Njena pritožba je prepozna, zato jo je pritožbeno sodišče zavrglo (drugi odstavek 343. člena in prvi odstavek 346. člena ZPP).
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - sprememba delodajalca - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja
ZDR-1 v 75. členu določa, da če pride zaradi pravnega prenosa podjetja ali drugega predpisa, pravnega posla oziroma pravnomočne sodne odločbe ali zaradi združitve ali delitve do spremembe delodajalca, preidejo pogodbene in druge pravice in obveznosti iz delovnih razmerij, ki so jih imeli delavci na dan prenosa pri delodajalcu prenosniku, na delodajalca prevzemnika. Torej ZDR-1 ne zahteva podpisa nove pogodbe o zaposlitvi med delodajalcem prevzemnikom in delavcem.
Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je tožnik kršil pogodbene obveznosti iz pogodbe o zaposlitvi, pri čemer tudi ni bistveno, ali je tožnik oddelal delo. Bistveno je, da je delodajalcu zamolčal, da je v rednem delovnem službenem času opravljal delo za svoje podjetje.
zamudna sodba - pogoji za izdajo zamudne sodbe - nujno sosporništvo - pripoznava zahtevka - pravni interes za pritožbo
Sodišče izda zamudno sodbo, če so izpolnjeni pogoji iz člena 318 ZPP.
Sodišče prve stopnje je tudi pravilno uporabilo določbo člena 196 ZPP, saj je drugotožena stranka z vlogo z dne 24. 1. 2020 pripoznala še preostale tožbene zahtevke ter navajala, da jih je dejansko pripoznala že v vlogi z dne 19. 6. 2019. Pravni interes za izpodbijanje zamudne sodbe, ker je tožbeni zahtevek pripoznal in je sodišče izdalo zamudno sodbo, bi tako imel s takšnimi razlogi kot jih navaja prvotoženec v pritožbi, drugotoženec, ki pa pritožbe ni podal. Za prvotoženo stranko in s tem tudi za drugotoženo stranko kot nujna sospornika pa so bili izpolnjeni vsi pogoji za izdajo zamudne sodbe in se tako pripoznava tožbenega zahtevka drugotožene stranke ni mogla raztezati na zamujeno dejanje prvotožene stranke, ki odgovora na tožbo ni podala. Sodišče prve stopnje je zato pravilno uporabilo določbe člena 196 ZPP in pritožba v tem delu ni utemeljena.
DELOVNO PRAVO - JAVNI USLUŽBENCI - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00040613
ZDR-1 člen 156, 156/1.. ZObr člen 97f.. ZSSloV člen 53, 53/2.
neizrabljen tedenski počitek - vojak - misija
Sodišče je pravilno upoštevalo, da opravila, ki jih je navajal tožnik (nošenje uniforme, udeležba na jutranjih postrojih, da je bil omejen v gibanju znotraj pavze in nenehno dosegljiv, da se je moral organizirano udeleževati obrokov), ne spadajo med zadolžitve in obveznosti, zaradi katerih tožniku počitek ni bil zagotovljen. Pravilno je presojalo, ali je tožena stranka kršila tožnikovo pravico do tedenskega počitka s sestanki in obveznimi pripravami na naloge, ki so sledile prostemu dnevu.
Tudi narava in namen pravice do 96-urne odsotnosti med opravljanjem vojaške službe v tujini je drugačna od narave in namena pravice do tedenskega počitka, zato niti ta pravica niti pravica do posebnega dopusta ne predstavljata kompenzacije, za kar se zavzema tožena stranka.
ZZVZZ člen 78a. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja (1994) člen 103.
odškodninska odgovornost bolnice - odškodninska odgovornost države - protipravno ravnanje - očitek opustitvenega ravnanja - nujno zdravljenje - parkinsonova bolezen - obvezno zdravstveno zavarovanje - plačilo prispevkov - neizpolnitev obveznosti - neporavnane obveznosti - pravica do zdravstvenega varstva - hospitalizacija - potrebno zdravljenje - nujnost postopka - presoja vseh okoliščin - izpolnitev pogoja - samoplačniška storitev - opcija - podjemna pogodba - plačilo storitev - zakonodajna protipravnost - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - opredelitev sodišča do trditev pravdne stranke - postavitev izvedenca medicinske stroke - izločitev izvedenca - kršitev pravice do izjave
ZZVZZ določa, da se zavarovancem v času, ko nimajo poravnanih obveznosti plačila prispevkov, zadržijo njihove pravice do zdravstvenih storitev iz naslova obveznega zdravstvenega zavarovanja in da lahko v tem času (dokler prispevki niso plačani) na račun obveznega zdravstvenega zavarovanja uveljavljajo le nujno zdravljenje (78.a člen ZZVZZ). Kriterije nujnega zdravljenja določa drugi odstavek 103. člena Pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja, ki kot nujno zdravljenje šteje (poleg nekaterih poškodb, zastrupitev, nalezljivih bolezni itd., kar ne pride v poštev za ta primer) tisto zdravljenje, ki je potrebno za »preprečitev nenadnih in usodnih poslabšanj kroničnih bolezni oziroma zdravstvenega stanja, ki bi lahko povzročilo trajne okvare posameznih organov ali njihovih funkcij.« Po izvedenem dokaznem postopku je sodišče ugotovilo, da za dne 8. 8. 2014 predvidena tožnikova hospitalizacija ni ustrezala kriterijem nujnega zdravljenja v smislu citiranega predpisa. Zato je zaključilo, da je prva toženka tožnika, ki v tistem času nesporno ni imel plačanih prispevkov za obvezno zdravstveno zavarovanje, upravičeno odklonila in s tem torej ni ravnala protipravno.
Predmet te pravde ni ugotavljanje tožnikovega zdravstvenega stanja, klinično ovrednotenje celotnega poteka zdravljenja in prognoze tožnikove bolezni, temveč le vprašanje, ali je bila hospitalizacija 8. 8. 2014 nujna v smislu Pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja.
Razmerja v zvezi z opravljanjem zdravstvenih storitev (že iz obveznega zavarovanja, še toliko pa bolj to velja za samoplačniške storitve) se po večinski sodni praksi obravnavajo kot podjemna pogodba. Pogodba o delu pa je odplačna pogodba in tudi iz samega imena samoplačniškega zdravljenja izhaja, da mora za takšno zdravljenje pacient sam plačati. Tožnik v svojem razpravljanju o možnosti samoplačniškega zdravljenja ni niti zatrjeval, kaj šele izkazal, da bi bil pripravljen in zmožen samoplačniško hospitalizacijo plačati; take navedbe pa bi bile tudi v očitnem nasprotju z njegovimi poprejšnjimi navedbami (primerjaj I. točko tožbe) in izpovedbo, da je bil v finančnih težavah, da je moral zato uporabljati storitve pro bono zdravstvenih ambulant in da se je preživljal s pomočjo očetove pokojnine.
ZZK-1 člen 1, 11, 12, 13, 22. SPZ člen 18. ZD člen 216.
sklep o dedovanju - vsebina sklepa o dedovanju - identifikacijski znak nepremičnine - izrek sklepa - podatki o nepremičnini, ki se vpišejo v zemljiško knjigo - vpis v zemljiško knjigo po uradni dolžnosti
Prvostopenjsko sodišče je ravnalo prav, ko v sklep o dedovanju ni vpisovalo, kaj v naravi predstavljajo nepremičnine, označene z ustreznimi identifikacijskimi znaki (parcelna številka in številka ter ime katastrske občine), saj to zadošča za identifikacijo nepremičnine. Sodišče izvede na podlagi sklepa o dedovanju vpis sprememb lastninske pravice v zemljiško knjigo po uradni dolžnosti (primerjaj 216. člen ZD), zato mora sklep o dedovanju vsebovati podatke, ki so potrebni za vknjižbo. V zemljiško knjigo, ki je izvorna evidenca za podatke o lastništvu in drugih stvarnih pravicah na nepremičninah (primerjaj 1. člen ZZK-1 in 11. člen SPZ), se nepremičnine vpisujejo (le) z identifikacijskim znakom (primerjaj 12. člen ZZK-1). V zemljiško knjigo se vpisujejo stvarne in nekatere obligacijske pravice (13. člen ZZK-1) ter nekatera pravno pomembna dejstva (22. člen ZZK-1), ne pa tudi opis nepremičnine oziroma podatki o tem, kaj nepremičnina predstavlja v naravi. Za ugotavljanje teh dejstev je namenjen zemljiški kataster, vendar se ta dejstva ne vpisujejo (več) v zemljiško knjigo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VSL00037897
ZIZ člen 29b, 29b/5. ZFPPIPP člen 132, 244, 244/1, 245, 245/1, 245/2, 251, 301, 383. ZPP člen 205, 205/1, 205/1-4, 208, 339, 339/2, 339/2-8.
začetek stečajnega postopka nad dolžnikom - pravne posledice začetka stečajnega postopka - objava oklica o začetku stečajnega postopka - vročanje sodnih pisanj osebi v stečaju - vročanje stečajnemu upravitelju - nepravilna vročitev sodnega pisanja - kršitev pravice do izjave - prekinitev izvršilnega postopka zaradi začetka stečajnega postopka - dvojna narava sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine - nepravnomočen sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - nadaljevanje pravdnega postopka - nadaljevanje postopka, prekinjenega zaradi uvedbe stečajnega postopka - nadaljevanje postopka po objavi sklepa o preizkusu terjatev
Ker drži pritožbena trditev, da je sodišče plačilni nalog z dne 21. 5. 2020, to je že po objavljenem oklicu o začetku stečajnega postopka, vročalo dolžniku po njegovem pooblaščencu, ki je dolžnika zastopal lahko le do uvedbe pravnih posledic stečajnega postopka, namesto stečajnemu upravitelju, vročitev plačilnega naloga ni bila pravilna, posledično pa tudi niso mogle nastopiti pravne posledice zaradi neplačila sodne takse, ki jih predvideva peti odstavek 29.b člena ZIZ.
Pravne posledice iz 132. člena ZFPPIPP, na katere se sklicuje pritožnik v pritožbi, je treba uporabiti le za primer, ko je izvršilni postopek že v fazi opravljanja izvršbe ne pa tudi, ko je zadeva še v fazi odločanja o ugovoru zoper kondemnatorni del sklepa o izvršbi, ki ima naravo plačilnega naloga.
S sklepom o izvršbi na podlagi verodostojne listine sodišče izda hkrati tudi plačilni nalog, dolžnik pa je vložil ugovor, s katerim je sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine izpodbijal v celoti in ker o ugovoru še ni pravnomočno odločeno, sklep o izvršbi še ni postal pravnomočen in se izvršba tudi še ne opravlja. Postopek je tako še v fazi odločanja o ugovoru zoper kondemnatorni del sklepa o izvršbi, ki ima naravo plačilnega naloga.
Ker sta v postopku odločanja o predlogu za izvršbo na podlagi verodostojne listine združena tako izdaja plačilnega naloga kot tudi dovolitev izvršbe, je to potrebno upoštevati tudi pri odločanju o pravnih posledicah postopka insolventnosti nad insolventnim dolžnikom. Glede na navedeno sodišče prve stopnje o prekinitvi izvršilnega postopka pravilno ni odločilo na podlagi določbe 132. člena ZFPPIPP, temveč prvega odstavka 205. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ.
O razmerju med določbo 208. člena ZPP in 301. člena ZFPPIPP se je sodna praksa že izrekla, med drugim tudi Vrhovno sodišče v sklepu II Ips 403/2010. Tako je zapisano, da pravna razlaga določb 301. člena ZFPPIPP narekuje sklep, da ZFPPIPP kot kasnejši predpis ni derogiral določbe prvega odstavka 208. člena ZPP in da se postopek lahko nadaljuje tudi s prevzemom s strani stečajnega upravitelja, vendar razlaga določb 301. člena ZFPPIPP določa le časovno gledano najzgodnejši trenutek, ko se postopek lahko nadaljuje. Nadaljuje pa se lahko šele po objavi sklepa o preizkusu terjatev.
predlog za odlog plačila sodne takse - odlog plačila sodne takse - plačilni nalog - nov predlog za oprostitev plačila sodne takse - zavrženje predloga za taksno oprostitev - zapadlost taksne obveznosti - dodatni rok za plačilo - nove okoliščine
Smisel in namen novega plačilnega naloga, izdanega na podlagi drugega odstavka 14.a člena ZST-1, ni v tem, da bi se taksnemu zavezancu omogočil vnovični preizkus vsebinskih razlogov za oprostitev že odloženega plačila sodne takse. Namen novega plačilnega naloga je v tem, da se taksnega zavezanca, ki praviloma ne ve, kdaj bo izdana odločba, do katere mu je sodišče odložilo obveznost plačila sodne takse, opozori, da je njegova taksna obveznost zapadla in da se mu za plačilo takse pusti dodatni rok.
Ponovni predlog za oprostitev plačila sodne takse je dopusten, kadar so podane nove dejanske okoliščine.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00038738
SZ-1 člen 24, 24/4, 30, 53, 53/4. SPZ člen 49, 49/1. ZPP člen 443, 443/1.
spor majhne vrednosti - vrednost spora - upravnik večstanovanjske stavbe - terjatev upravnika na povračilo obratovalnih stroškov in stroškov upravljanja - plačilo stroškov upravljanja in obratovanja - pogodba o opravljanju upravniških storitev - potrebna večina etažnih lastnikov - etažni lastnik - obveznosti etažnega lastnika - odgovornost etažnega lastnika - odgovornost za plačilo obratovalnih stroškov - subsidiarna odgovornost etažnega lastnika - subsidiarna odgovornost lastnika za neplačane obveznosti najemnika - pridobitev lastninske pravice na nepremičnini s pravnim poslom
Za plačilo vtoževanih stroškov upravljanja in povračilo obratovalnih stroškov, ki odpadejo na toženčevo stanovanje, je odgovoren toženec kot etažni lastnik stanovanja. Navedena materialnopravna presoja ima podlago v prvem odstavku 30. člena SZ-1, v skladu s katerim so etažni lastniki odgovorni za plačilo vseh stroškov upravljanja ter drugih stroškov, ki izvirajo iz večstanovanjske stavbe. Le v primeru, če lastnik svoj posamezni del odda v najem in najemna pogodba ne določba drugače, je obveznost plačevanja obratovalnih stroškov najemnikova (četrti odstavek 24. člena SZ-1).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSM00050937
URS člen 22.. OZ člen 40, 40/3, 540.. SPZ člen 23.. ZPP člen 7, 212, 339, 339/2, 339/2-8, 350, 350/1.
preklic darilne pogodbe zaradi hude nehvaležnosti - pravni standard hude nehvaležnosti - pravica do izjave - kriteriji za zavrnitev dokaznih predlogov - nesubstanciran dokazni predlog - razveljavitev darilne pogodbe - ničnost sporazuma - zaznamba vrstnega reda pridobitve lastninske pravice - neveljavnost vknjižbe v zemljiško knjigo - izbrisna tožba - pravni interes za izbrisno tožbo - učinki zaznambe prepovedi odtujitve in obremenitve nepremičnin - načelo zaupanja v podatke zemljiške knjige - izdaja zemljiškoknjižnega dovolila - povezanost trditvenega in dokaznega bremena - obseg pritožbenega preizkusa
OZ v 540. členu ureja poseben primer preklica darilne pogodbe in sicer iz razloga „hude nehvaležnosti“. Gre torej za materialnopravno predpostavko, zakonski dejanski stan, opisan v obliki pravnega standarda. Že zgolj z jezikovno metodo razlage je moč ugotoviti, da citirani pravni standard zahteva stopnjevano obliko „nehvaležnosti“, kar izraža s pojmom „huda“.
Pravica do izjave (22. člen Ustave RS in 6. člen EKČP) v dokaznem postopku strankam daje načelno pravico do izvedbe predlaganih dokazov. Ta pravica se lahko omeji, če obstojijo sprejemljivi (ustavno dopustni) razlogi. Med takšne sodi tudi neizvedba tistih dokaznih predlogov, katerih dokazna tema (trditev o dejstvu) bodisi ni odločilna ali pa dokazni predlog ni ustrezno „substanciran“.
Ker sodišče s sodbo ni odločilo o višini pravdnih stroškov, ki jih je tožnik dolžan plačati toženki, je toženka podala predlog za izdajo dopolnilnega sklepa. Toženka je sodbo sodišča prve stopnje prejela 28. 1. 2020, predlog za izdajo dopolnilnega sklepa pa je sodišče prejelo 12. 2. 2020, torej pravočasno ter o pravdnih stroških odločilo z izpodbijanim (dopolnilnim) sklepom.
začasni ukrepi v času epidemije SARS-CoV-2 (COVID-19) - ukrepi v sodnih zadevah - materialni rok - tek materialnih rokov - zastaranje kazenskega pregona - tek zastaranja - podaljšanje zastaralnega roka
Določba prvega odstavka 3. člena ZZUSUDJZ, ki določa, da roki za uveljavljanje pravic strank v sodnih postopkih, določenih z zakonom, ne tečejo, razen v sodnih zadevah, ki se obravnavajo kot nujne, se glede teka rokov, kot izhaja tudi iz utemeljitve predloga zakona, nanaša tako na procesne kot tudi na materialne roke.
Obravnavana zadeva ne šteje za nujno, zato materialni rok, to je zastaranje kazenskega pregona, ni tekel med 29. 3. 2020 in 1. 6. 2020, ko je začel veljati Sklep o ugotovitvi prenehanja razlogov za začasne ukrepe v zvezi s sodnimi, upravnimi in drugimi javnopravnimi zadevami za obvladovanje širjenja nalezljive bolezni Sars-CoV-2 (Covid-19). Za ta čas se je rok zastaranja kazenskega pregona za kaznivo dejanje, opisano pod točko I/III, podaljšal.
postavitev začasnega zastopnika - taksni zavezanec - posebni primeri zavezanca za plačilo - nastanek taksne obveznosti - ugovor zoper plačilni nalog - ugovorni razlog - plačilo sodne takse kot procesna predpostavka - specialna ureditev - postopek za plačilo sodne takse - izterjava neplačane takse
Sodišče prve stopnje je pravilno uporabilo procesni zakon, ko je obrazložilo, da z zakonom določeni roki niso podaljšljivi in je predlog tožeče stranke pravilno zavrnilo. Pri tem se je pravilno sklicevalo na 34. člen ZST-1 v povezavi s 110. členom ZPP. Takšno stališče je zavzela obširna sodna praksa tako v primerih drugih zakonsko določenih rokov kot tudi v primeru petnajstdnevnega zakonsko določenega roka za plačilo sodne takse.
Sodna praksa je že zavzela stališče, da specialno določilo iz 4. člena ZST-1 (da skrbnik odsotnega, katerega prebivališče je neznano, in skrbnik za premoženje, katerega lastnik je neznan, ter začasni zastopnik stranke v postopku, ki ga je postavilo sodišče, niso dolžni plačevati taks za tistega, ki ga zastopajo) razveljavlja splošno določilo 8. člena ZST-1, ki opredeljuje plačilo sodne takse kot procesno predpostavko za opravo dejanj sodišča. Navedeno ne pomeni, da taksna obveznost ne nastane in je tudi v obravnavanem primeru nastala, razlika je le v tem, da sodišče skladno z določilom 4. člena ZST-1 neplačano takso vpiše v seznam taks in jo kasneje, ko je znano premoženje zastopanih, izterja, zadevo pa začne obravnavati brez plačila sodne takse, torej brez upoštevanja procesne predpostavke. Skrbnik je na 4. člen ZST-1 opozoril tudi v predlogu za podaljšanje roka, vendar navedene vloge ne gre šteti (tudi) kot ugovor zoper izdani plačilni nalog, saj je zoper plačilni nalog dopustno ugovarjati le iz razlogov, da taksna obveznost ni nastala, da je taksa že plačana ali da je sodišče takso napačno odmerilo.
stečajni postopek nad pravno osebo - javna dražba z zviševanjem izklicne cene - plačilo varščine - prodaja delnic - sklenitev prodajne pogodbe - rok za sklenitev pogodbe - zakonski rok
Upoštevajoč, da najboljši ponudnik (eden od dveh dražiteljev) varščine za udeležbo na javni dražbi ni plačal in je upravitelja glede tega dejstva celo preslepil, je upravitelj sklenitev prodajne pogodbe utemeljeno ponudil drugemu dražitelju, ki je sprejel nakup po izklicni ceni. V konkretni zadevi je treba šteti, da je bila prodajna pogodba pravočasno sklenjena, čeprav je bila sklenjena po izteku roka treh dni. Namen zakonskega roka je v preprečitvi predolgega trajanja postopka prodaje in nepotrebnega zavlačevanja, predvsem pa v izogib podaljševanja roka za plačilo kupnine. Temu je bilo v tej zadevi tudi po presoji višjega sodišča zadoščeno.
predlog za nadomestitev globe - pravočasnost predloga - začetek teka roka za vložitev predloga
Rok za plačilo globe po pravnomočnem plačilnem nalogu začne teči z naslednjim dnem od vročitve sodbe o zahtevi za sodno varstvo, za katero je bila zahteva za sodno varstvo zoper plačilni nalog zavrnjena, s tem pa je določen tudi rok za vložitev predloga za nadomestitev plačila globe z delom v splošno korist. Glede na datum, ki ga je prekrškovni organ navedel na potrdilu o izvršljivosti plačilnega naloga, je bila sodba o zahtevi za sodno varstvo zoper ta plačilni nalog storilki vročena 16. 3. 2020 in ne šele julija 2020.
Tudi če bi šteli, da je tek roka za plačilo globe po plačilnem nalogu Policijske postaje ... bil pretrgan po Zakonu o začasnih ukrepih in zadržanja rokov v sodnih in upravnih postopkih, ki je začel veljati 29. 3. 2020, bi se rok za plačilo iztekel 13. 6. 2020 in bi tudi v tem primeru storilkin predlog za nadomestitev plačila globe z delom v splošno korist, ki je vložen 8. 7. 2020, bilo šteti kot prepozen.