CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00038002
ZICPES člen 76, 76/1, 76/2, 76/2-3. OZ člen 131, 197. ZPP člen 7, 212. ZVPSBNO člen 4, 16, 21, 21/1. Uredba (EU) št. 608/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. junija 2013 o uveljavljanju pravic intelektualne lastnine s strani carinskih organov in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1383/2003 člen 29.
odškodninska odgovornost države - kršitev pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja - premoženjska škoda - predpostavke odgovornosti - objektivna odgovornost - vzročna zveza - razmerje med pravdnima strankama - adekvatna vzročnost - verzijski zahtevek - kršitev pravic intelektualne lastnine - imetnik znamke - kršitelj - stroški skladiščenja - trditveno in dokazno breme - materialno procesno vodstvo
Za uveljavljanje odškodninske odgovornosti države zaradi kršitve pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja morajo biti skladno z določili OZ in ZVPSBNO podane vse zakonsko predvidene predpostavke odškodninske odgovornosti kumulativno. Te so: nastala škoda, kršitev pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja in vzročna zveza med škodo in kršitvijo pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja. Odgovornost države je, kot že pojasnjeno, ob izpolnjeni predpostavki kršitve pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja objektivna. Skladno z določilom 131. člena OZ je trditveno in dokazno breme glede nastanka in višine škode, kršitve pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja ter vzročne zveze med nastankom škode in kršitvijo pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja na tožeči stranki (oškodovancu).
Odškodninska odgovornost je vrsta obligacijskega razmerja, v katerem je en subjekt tega razmerja (odgovorna oseba) dolžan povrniti povzročeno škodo drugemu subjektu (oškodovancu), drugi subjekt (oškodovanec) pa je upravičen zahtevati takšno povrnitev. Iz pojasnjenega izhaja, da lahko povrnitev škode zahteva le oseba, ki ji je škoda nastala in še to le v primeru, da so v konkretnem primeru v razmerju med odgovorno osebo (toženo stranko) in oškodovancem (tožečo stranko) izpolnjene vse predpostavke odškodninske odgovornosti. Glede na navedeno je treba obstoj vzročne zveze med škodo in očitano kršitvijo presojati le v okviru razmerja med pravdnima strankama. Zato tožeča stranka z obširnimi pritožbenimi navedbami o obstoju zatrjevane vzročne zveze med očitano kršitvijo pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja in stroški skladiščenja, ki bi, če ne bi nastali njej ampak kršiteljema, ne more uspeti.
Stroški skladiščenja blaga, ki krši pravice intelektualne lastnine skladno z določilom prvega odstavka 76. člena ZICPES primarno bremenijo kršitelje teh pravic. Šele, če jih ti po pozivu carinskega organa ne poravnajo, lahko njihovo plačilo carinski urad zahteva od imetnika pravic. Če imetnik pravic plača te stroške carinskemu organu ima nasproti kršitelja pravic zahtevek na podlagi določil o neupravičeni obogatitvi. Tožeča stranka bi tako morala povračilo plačanih stroškov skladiščenja najprej terjati od kršiteljev.
delna sodba - povečanje zapustnikovega premoženja - prispevek dediča k povečanju ali ohranitvi vrednosti zapustnikovega premoženja - vlaganje v nepremičnino zapustnika - vlaganja v zapustnikovo premoženje - izločitveni zahtevek - skupno pridobivanje - skupno delovanje več oseb - dokazno breme - pomoč zapustniku - dedna odpravljenost - dedni dogovor - posebno premoženje - darilna pogodba - nujni delež - izplačilo nujnega deleža
Bistveno za dejanski stan iz 32. člena ZD je, da gre za skupno delovanje oziroma pridobivanje (prednika in potomca), ki rezultira v povečanju oziroma ohranitvi zapustnikovega premoženja, oziroma da gredo vlaganja (tudi) v korist zapustnika, ne pa da večji del vlaganj koristi potomcu, pri čemer situacija, kot je konkretna, da naj bi tožnica na prej omenjeni (zapustničini) parceli zase in svojo družino zgradila novo hišo (v soglasju/dovoljenjem zapustnice, s katero je bila glede nepremičnine (parcele) sklenjena darilna pogodba), v ta (pravni) okvir ne sodi.
začetek teka roka za plačilo sodne takse - zadržanje teka roka - suspenzivni učinek pritožbe
Sodišče prve stopnje bi moralo pred izdajo izpodbijanega sklepa izvesti postopek s pritožbo upnika zoper sklep z dne 19. 6. 2020, kolikor se je nanašala na sodno takso 44,00 EUR, in jo predložiti sodišču druge stopnje v odločitev. Bistveno pri tej pritožbi je, da je zadržala tek roka za plačilo sodne takse 44,00 EUR v skladu s tretjim odstavkom 14.a člena Zakona o sodnih taksah.
Po tretjem odstavku 36. člena ZST-1 ima pravico do vrnitve takse tudi, kdor plača takso za pravno sredstvo in s tem pravnim sredstvom uspe, če ne obstaja dolžnost druge stranke ali udeleženca v postopku, da mu povrne takso za to pravno sredstvo. Ta določba stranki ne daje upravičenja do vračila takse za postopek na prvi stopnji, saj se nanaša na postopek s pravnim sredstvom. Do vrnitve sodne takse po navedeni določbi tudi ni upravičena stranka, ki bi ob pravočasni priglasitvi stroška v postopku lahko dosegla povrnitev takse od nasprotne stranke. Tožeča stranka bi lahko pravočasno, to je v 15 dneh od nastanka taksne obveznosti, uveljavljala povrnitev stroškov sodne takse od tožene stranke kot del pravdnih stroškov. Tega tožeča stranka ni storila, zato niso izpolnjeni pogoji za vrnitev.
ZDR-1 člen 6, 85, 87, 87/2, 88, 89, 89/1, 89/1-2, 89/2.. ZDR člen 88/3.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - razlog nesposobnosti - starejši delavec - neenaka obravnava - doseganje pričakovanih delovnih rezultatov
Na podlagi ugotovitev, da je tožena stranka postopek spremljanja in ocenjevanja tožnikovega dela izvedla korektno in skladno z določili kolektivne pogodbe, ter da sta bili glede na tožnikove rezultate v tem obdobju negativni oceni dela utemeljeni, je sodišče prve stopnje pravilno presodilo, da je za podajo odpovedi obstajal zakonit razlog.
Četudi je tožena stranka tožniku v okviru optimizacije poslovanja, ki jo je na ravni celotne družbe izvedla, ponudila možnost odhoda iz družbe z odpravnino in odškodnino zaradi izgube zaposlitve, to ne pomeni, da je bil razlog za podajo izpodbijane odpovedi le fiktiven.
zapuščinski postopek - pooblaščenec - obseg pooblastila - obseg odvetnikovega pooblastila - preklic pooblastila odvetniku - dedna izjava - prekoračitev pooblastila - veljavnost dedne izjave - zloraba zaupanja - izjava o sprejemu dediščine - članstvo v agrarni skupnosti
Ker je bila izjava dana v okviru veljavnega pooblastila, velja enako, kot če bi jo podal pritožnik sam, pri čemer morebiten drugačen dogovor med njim in odvetnikom (to je v njunem notranjem razmerju), oziroma njegova morebitna kršitev s strani odvetnika, na to nima nobenega vpliva. Sodišče takšnih morebitnih kršitev notranjega razmerja ne more upoštevati in so lahko zgolj stvar urejanja razmerja med pooblaščencem in pooblastiteljem.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - razlog nesposobnosti - vodilni delavec - ponudba nove pogodbe o zaposlitvi
Tožena stranka v pritožbi neutemeljeno nasprotuje materialnopravni presoji sodišča prve stopnje, da tožnik ni bil vodilni delavec v smislu določbe prvega odstavka 74. člena ZDR-1. Iz te določbe (med drugim) izhaja opredelitev vodilnega delavca, ki vodi poslovno področje ali organizacijsko enoto pri delodajalcu in ima pooblastila za sklepanje pravnih poslov ali za samostojne kadrovske in organizacijske odločitve. Pravilna je presoja sodišča prve stopnje, da pri tem ni odločilno, da iz tožnikove pogodbe o zaposlitvi za delovno mesto vodje aplikativnih projektov sicer izhaja, da gre za pogodbo o zaposlitvi za delovno mesto vodilnega delavca, temveč je bistveno, kakšne so bile tožnikove dejanske pristojnosti in pooblastila.
Za vodilnega delavca, na katerega se nanašajo določene posebnosti v ZDR-1, je bistveno, da ima pristojnosti v zvezi z vodenjem poslov in zastopanjem družbe in za samostojne kadrovske in organizacijske odločitve.
ZUJF člen 168, 168/1, 168/2, 168/3.. Aneks h Kolektivni pogodbi za negospodarske dejavnosti v Republiki Sloveniji (2012) člen 5, 5/1, 5/2, 5/5.
povračilo stroškov prevoza na delo in z dela - kilometrina - javni prevoz
Stroški javnega prevoznega sredstva so primarno povračilo javnemu uslužbencu za prevoz na delo, vendar ob pogoju daljše razdalje od 2 km med bivališčem in krajem dela. Če obstaja taka razdalja in ni na voljo javnega prevoznega sredstva oziroma, če bi glede na vozni red in delovni čas javnega uslužbenca pomenilo za javnega uslužbenca več kot eno uro dnevne časovne izgube v eno smer, potem je uslužbenec upravičen do kilometrine. Upravičenost do kilometrine je torej predvidena podredno, zaradi odsotnosti ustreznega javnega prevoza. Za priznanje kilometrine kot načina povračila stroškov prevoza na delo in z dela je zato pomembna razlaga, kdaj se šteje, da javni prevoz ni možen. Aneks določa pravico do povračila stroškov prevoza na delo, ne glede na dejanski način prihoda na delo, za katerega se javni uslužbenec odloči. Kot ni pomemben način dejanskega prevoza, ni pomembna niti stroškovna primerjava višine kilometrine in stroškov javnega prevoza.
OZ člen 65, 65/1, 104, 104/1, 105, 105/2, 105/3. ZDPN-2 člen 16, 16/1.
predpogodba - pogodba - kršitev pogodbe - odstop od pogodbe - razdrtje pogodbe - ara - vračilo are - davek na promet nepremičnin - zakonite zamudne obresti
Prvi odstavek 16. člena ZDPN-2 določa, da če se pogodba o prenosu nepremičnine, o finančnem najemu nepremičnine ali o ustanovitvi oziroma prenosu stavbne pravice razdre, preden je opravljen prenos na novega pridobitelja, ali jo sodišče izreče za neveljavno, lahko davčni zavezanec zahteva, da se odločba o odmeri prometnega davka odpravi in da se mu prometni davek, če je bil plačan, vrne. Zakon torej ne zahteva sporazumnega razdrtja in vračila DPN ne pogojuje s predložitvijo podpisanih izjav vseh strank pogodbe. Pogodba je lahko razdrta tudi na podlagi zakona (kot je bila v konkretnem primeru) in v tem primeru zadostuje obvestilo drugi pogodbeni stranki, zavezanec pa mora v davčnem postopku dokazati zatrjevano razdrtje pogodbe. Če ne gre za sporazumno razvezo pogodbe nenazadnje tudi ni logično pričakovati, da bo kupec to podpisal.
ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - zanikanje obstoja terjatve - obrazloženost ugovora - presoja dokazov
Zanikanje vtoževane terjatve v izterjevanem znesku pomeni zanikanje dolga in s tem zadostno obrazloženost ugovora. Presoja ponujenih dokazov ni stvar presoje obrazloženosti ugovora, temveč je stvar pravdnega postopka, saj postopek izvršbe na podlagi verodostojne listine nima instrumentarija presojati dokaze.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - VARSTVO POTROŠNIKOV
VSL00038754
ZPotK-2 člen 20, 22. OZ člen 14, 28. ZPP člen 214, 214/1. ZPSto-2 člen 41, 41/2.
pogodba o potrošniškem kreditu - kršitev kreditne pogodbe - neplačilo obroka kredita - odstop od kreditne pogodbe - poziv na plačilo - izjava o odstopu - odstopna pravica - enostranska izjava o odstopu od pogodbe - obvestilo o odstopu - primeren dodaten rok za odstop - razdrtje pogodbe - oblikovalno upravičenje - oblikovalna pravica - enostransko oblikovalno upravičenje - nadomestna vročitev odraslim članom gospodinjstva - domneva priznanja dejstev - učinek domneve priznanja dejstev
Stranka učinek domneve priznanja iz prvega odstavka 214. člena ZPP lahko prepreči z izjavo, da dejstva ne pozna, vendar to velja le, če gre za dejstvo, ki se ne nanaša na ravnanje stranke ali na njeno zaznavanje. Pri tem izjave o nevednosti ni mogoče vrednotiti ločeno od zahteve po informiranosti. Stranka si mora, če z določenimi dejstvi ni seznanjena, priskrbeti določene informacije, če je pri tem neuspešna, pa navesti razlog za neuspeh.
Odstopna izjava je brezoblična in če ni podana že pred pravdo ali izvršbo, se kot obvestilo o odstopu šteje vložitev tožbe ali predloga za izvršbo.
ZFPPIPP člen 57, 57/1, 58, 58-2, 59, 63, 63/1, 300, 300/1. ZIZ člen 17.
stečaj zapuščine - sklep o preizkusu terjatev ter ločitvenih in izločitvenih pravic - prijava terjatev - terjatev, ugotovljena s pravnomočno odločbo (judikatna terjatev) - izvršilni naslov - prehod terjatve - napotitev na pravdo - prerekanje terjatev v stečajnem postopku - prerekanje pravočasno prijavljenih terjatev drugih upnikov - aktivna legitimacija upnika - pravica upnika opravljati procesna dejanja v postopku - pravočasna prijava terjatve - zavrženje prijave - prenehanje terjatve upnika
Ugovor o prerekanju terjatve lahko uveljavlja vsak upnik (prvi odstavek 63. člena ZFPPIPP). Aktivno legitimacijo za prerekanje terjatve drugega upnika ima tisti upnik, ki je upravičen opravljati procesna dejanja v glavnem postopku (prim. prvi odstavek 57. člena ZFPPIPP). To upravičenje ima vsak upnik, ki je v postopku prijavil svojo terjatev v roku za prijavo terjatve, določenim v 59. členu ZFPPIPP. Ni sporno, da je S. K. svojo terjatev prijavil v tem roku. Njegova procesna legitimacija bi prenehala samo v primerih, ki jih določa 58. člen ZFPPIPP. Ker njegova prijava ni bila pravnomočno zavržena, njegove terjatve pa tudi niso prenehale, ker še niso nastopile okoliščine iz 2. točke 58. člena ZFPPIPP, je v tej fazi postopka treba dopustiti upniku S. K. aktivno legitimacijo za prerekanje terjatev upnikov. Drži, da je tudi njegova terjatev prerekana in da je sodišče prve stopnje na uveljavitev zahtevka za obstoj terjatve napotilo prav tega upnika (S. K.), vendar pa ZFPPIPP ne zahteva, da je za prerekanje terjatve aktivno legitimiran le tisti upnik, katerega terjatev je nesporna ali izkazana z listino, ki ima moč javne listine oziroma je celo imetnik judikatne terjatve.
Pri izdaji sklepa o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja sodišče ne odloča o odgovornosti za storjeni prekršek, niti ne odmerja sankcij zanj, temveč zgolj ugotavlja, ali je storilec v obdobju dveh let storil prekrške, za katere mu je bilo s pravnomočnimi plačilnimi nalogi, odločbami ali sodbami o prekrških, ki so postali pravnomočni v obdobju dveh let, izrečenih toliko kazenskih točk, da njihov seštevek dosega ali presega 18, in mu je v takem primeru prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja dolžno izreči.
ZP-1 člen 68, 163, 163/9. ZPrCP člen 105, 105/5, 105/5-3, 105/5-4.
vožnja pod vplivom alkohola - elektronski alkotest - krvna analiza - strokovni pregled - načelo materialne resnice - načelo in dubio pro reo - pravna kvalifikacija
V obravnavani zadevi je sodišče prve stopnje sprejelo dokazno oceno, ko je v 5. točki obrazložitve izpodbijane sodbe navedlo, da v pravilnost ugotovljene koncentracije alkohola, ki jo je izvedla pooblaščena institucija za opravljanje tovrstnih analiz, ne dvomi. To pa pomeni, da je (kljub drugačnemu rezultatu, ki ga je prikazal preizkus z elektronskim alkotestom) štelo za dokazano, da je obdolženec vozil motorno vozilo v cestnem prometu, ko je imel v organizmu najmanj 1,32 grama alkohola na kilogram krvi.
Kljub dokazni oceni, da je rezultat analize krvi verodostojen (in prepričljivejši kot rezultat preizkusa z elektronskim alkotestom), obdolženca ni spoznalo za odgovornega prekrška po 4. točki petega odstavka 105. člena ZPrCP zgolj zato, ker je izhajalo iz napačnega stališča, da je potrebno uporabiti dokaz, ki je obdolžencu v korist.
zavrženje predloga za oprostitev plačila sodne takse - prepozen predlog za oprostitev plačila sodne takse - prekluziven rok - stroški postopka
Sodišče prve stopnje pa je utemeljeno zavrglo kot prepozno vložen predlog za oprostitev plačila taks. Na podlagi prvega odstavka 35. člena Zakona o sodnih taksah lahko obsojenec zaprosi za oprostitev plačila taks v 15 dneh od vročitve plačilnega naloga. Rok 15 dni je materialni, prekluziven rok, kar pomeni da ga ni moč podaljšati.
izvršilni stroški - stroški ugovora tretjega - potrebni stroški za izvršbo - stroški predloga za odlog
V razmerju med upnikom in tretjima je sporna le vrednost nepremičnine, glede katere tretji utemeljujeta, da imata na njej pravico, ki preprečuje izvršbo, zato je pravilna podlaga za odmero stroškov vrednost te nepremičnine oziroma njunega solastniškega deleža na njej.
Pri stroških tretjega (kot tudi dolžnika) se (dodatno) zahteva krivdni prispevek upnika, ki je v tem, da je ta stroške tretjemu povzročil neutemeljeno. Vendar pa tudi tretjemu (in dolžniku) ni mogoče priznati drugih stroškov, kot le tistih, ki so bili potrebni za izvršbo. Odlog izvršbe ne prispeva k čimprejšnji opravi izvršbe, ampak predstavlja začasen zastoj v postopku in torej že objektivno ne more predstavljati ravnanja, potrebnega za izvršbo.
postopek za ureditev meje - sklep o odmeri izvedenine - plačilo izvedenine - stroški v nepravdnem postopku - stroški v postopku za ureditev meje - delitev stroškov - zakonska podlaga za delitev stroškov - mejaš kot stranka v postopku - narok za ureditev meje - sklenjena sodna poravnava - učinek pravnomočnosti - razveljavitev sodne poravnave - predmet sodne poravnave - soglasje k sklenitvi sodne poravnave
Navedbe predlagateljice v odgovoru na pritožbo, da je pritožba prvega nasprotnega udeleženca nedopustna in prepozna, so pravilne v toliko, da takšne pritožbe ne bi mogel vložiti zoper sklenjeno sodno poravnavo, ki ima učinke pravnomočne sodbe in je zato zoper njo mogoče le izredno pravno sredstvo razveljavitve sodne poravnave. A prvi nasprotni udeleženec pritožbe ni vložil zoper sklenjeno sodno poravnavo, ampak zoper sklep o odmeri izvedenskih stroškov, kar ni bilo predmet sklenjene poravnave.
Drugi nasprotni udeleženec je v postopku moral sodelovati, saj to terjajo pravila, ki urejajo nepravdni postopek oziroma postopek za ureditev meje. Meja pa se je dejansko urejala med predlagateljico in prvim nasprotnim udeležencem, zato sodišče drugemu nasprotnemu udeležencu stroškov pravilno ni naložilo.
odločanje o stikih z otrokom - stiki očeta z otrokom - začasna odredba o stikih
Sodišče druge stopnje se pridružuje dokazni oceni sodišča prve stopnje, da predlagatelj ni izkazal za verjetno, da je ponovna vzpostavitev stikov otroka z njim, kar zasleduje z začasno odredbo, nujen ukrep, ki ga je potrebno izvesti takoj zaradi preprečitve konkretno ogrožene otrokove koristi.
plačilo sodne takse kot procesna predpostavka - neplačilo sodne takse za pritožbo - domneva umika pritožbe
Plačilo sodne takse za pritožbo je procesna predpostavka, da jo sodišče vzame v obravnavo. Ker taksa ni bila plačana, je sodišče skladno s tretjim odstavkom 105.a člena ZPP z izpodbijanim sklepom pravilno ugotovilo, da je pritožba umaknjena.