delna sodba - povečanje zapustnikovega premoženja - prispevek dediča k povečanju ali ohranitvi vrednosti zapustnikovega premoženja - vlaganje v nepremičnino zapustnika - vlaganja v zapustnikovo premoženje - izločitveni zahtevek - skupno pridobivanje - skupno delovanje več oseb - dokazno breme - pomoč zapustniku - dedna odpravljenost - dedni dogovor - posebno premoženje - darilna pogodba - nujni delež - izplačilo nujnega deleža
Bistveno za dejanski stan iz 32. člena ZD je, da gre za skupno delovanje oziroma pridobivanje (prednika in potomca), ki rezultira v povečanju oziroma ohranitvi zapustnikovega premoženja, oziroma da gredo vlaganja (tudi) v korist zapustnika, ne pa da večji del vlaganj koristi potomcu, pri čemer situacija, kot je konkretna, da naj bi tožnica na prej omenjeni (zapustničini) parceli zase in svojo družino zgradila novo hišo (v soglasju/dovoljenjem zapustnice, s katero je bila glede nepremičnine (parcele) sklenjena darilna pogodba), v ta (pravni) okvir ne sodi.
ZZK-1 člen 1, 11, 12, 13, 22. SPZ člen 18. ZD člen 216.
sklep o dedovanju - vsebina sklepa o dedovanju - identifikacijski znak nepremičnine - izrek sklepa - podatki o nepremičnini, ki se vpišejo v zemljiško knjigo - vpis v zemljiško knjigo po uradni dolžnosti
Prvostopenjsko sodišče je ravnalo prav, ko v sklep o dedovanju ni vpisovalo, kaj v naravi predstavljajo nepremičnine, označene z ustreznimi identifikacijskimi znaki (parcelna številka in številka ter ime katastrske občine), saj to zadošča za identifikacijo nepremičnine. Sodišče izvede na podlagi sklepa o dedovanju vpis sprememb lastninske pravice v zemljiško knjigo po uradni dolžnosti (primerjaj 216. člen ZD), zato mora sklep o dedovanju vsebovati podatke, ki so potrebni za vknjižbo. V zemljiško knjigo, ki je izvorna evidenca za podatke o lastništvu in drugih stvarnih pravicah na nepremičninah (primerjaj 1. člen ZZK-1 in 11. člen SPZ), se nepremičnine vpisujejo (le) z identifikacijskim znakom (primerjaj 12. člen ZZK-1). V zemljiško knjigo se vpisujejo stvarne in nekatere obligacijske pravice (13. člen ZZK-1) ter nekatera pravno pomembna dejstva (22. člen ZZK-1), ne pa tudi opis nepremičnine oziroma podatki o tem, kaj nepremičnina predstavlja v naravi. Za ugotavljanje teh dejstev je namenjen zemljiški kataster, vendar se ta dejstva ne vpisujejo (več) v zemljiško knjigo.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00039977
OZ člen 149, 150, 153, 171, 179.
odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - soprispevek oškodovanca - nepremoženjska škoda
Iz izpodbijane sodbe izhaja, da se je tožnik poškodoval spornega dne, ko je s sodelavcem razkladal približno 30 kg težke vrtne betonske robnike. Sodelavec je stal na vozilu in robnike nastavljal na rob kesona, tožnik pa je stal na tleh in robnike iz kesona odlagal na tla. Med obema ni bilo usklajenega delovanja - tožnik je v kritičnem trenutku posegel z rokami na keson, delavec na vozilu pa ni počakal in je spustil robnik, tako da je ta poškodoval prste tožnikove desne roke. Sodišče prve stopnje je tožnikov soprispevek v višini 10 % (153., 171. člen OZ) utemeljeno obrazložilo s tem, da tožnik ni spremljal poteka raztovarjanja vrtnih robnikov, čeprav je imel izkušnje z delom v gradbeništvu in je tudi že pred tem raztovarjal različno blago. Odgovornost toženke pa je utemeljilo z objektivno odgovornostjo za nastali škodni dogodek (149., 150. člen OZ) - da je šlo za nevarno dejavnost, saj bi morali robnike (30 kg) premeščati trije delavci, eden na kesonu in dva na tleh (in ne le eden na kesonu in eden na tleh). Tožnik se neutemeljeno zavzema za zaključek, da sam ni v ničemer prispeval k nastanku škode.
zavrženje pritožbe - prepozna pritožba - rok za pritožbo - tek roka - tek pritožbenega roka v času veljavnosti posebnih ukrepov zaradi epidemije SARS-CoV-2 (COVID-19) - začetek teka roka - zadržanje teka roka
Izpodbijani sklep je bil dedinji vročen 28. 5. 2020, v času veljave začasnih ukrepov po ZZUSUDJZ. Tek procesnih rokov (tudi roka za pritožbo) v nenujnih sodnih zadevah (takšna je tudi obravnavana zadeva) je bil v tem času prekinjen in se je nadaljeval s 1. 6. 2020. Glede na to je 15-dnevni pritožbeni rok v obravnavani zadevi začel teči 1. 6. 2020 in se je iztekel 15. 6. 2020. Dedinja je vložila pritožbo 16. 6. 2020, po preteku pritožbenega roka. Njena pritožba je prepozna, zato jo je pritožbeno sodišče zavrglo (drugi odstavek 343. člena in prvi odstavek 346. člena ZPP).
zamudna sodba - pogoji za izdajo zamudne sodbe - nujno sosporništvo - pripoznava zahtevka - pravni interes za pritožbo
Sodišče izda zamudno sodbo, če so izpolnjeni pogoji iz člena 318 ZPP.
Sodišče prve stopnje je tudi pravilno uporabilo določbo člena 196 ZPP, saj je drugotožena stranka z vlogo z dne 24. 1. 2020 pripoznala še preostale tožbene zahtevke ter navajala, da jih je dejansko pripoznala že v vlogi z dne 19. 6. 2019. Pravni interes za izpodbijanje zamudne sodbe, ker je tožbeni zahtevek pripoznal in je sodišče izdalo zamudno sodbo, bi tako imel s takšnimi razlogi kot jih navaja prvotoženec v pritožbi, drugotoženec, ki pa pritožbe ni podal. Za prvotoženo stranko in s tem tudi za drugotoženo stranko kot nujna sospornika pa so bili izpolnjeni vsi pogoji za izdajo zamudne sodbe in se tako pripoznava tožbenega zahtevka drugotožene stranke ni mogla raztezati na zamujeno dejanje prvotožene stranke, ki odgovora na tožbo ni podala. Sodišče prve stopnje je zato pravilno uporabilo določbe člena 196 ZPP in pritožba v tem delu ni utemeljena.
PRAVO DRUŽB - PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE - SODNI REGISTER
VSL00038662
ZGD-1 člen 17, 23, 23/1, 23/2. ZIL-1 člen 47, 47/1, 47/1-c. ZSReg člen 19. ZNP-1 člen 42.
sodni register - tožba za opustitev uporabe in izbris firme - firma - firma (razlikovalni del) - blagovna znamka - zaščitena blagovna znamka - kršitev znamke - zmeda na trgu - zamenljiva podobnost - razlikovanje
Sicer drži, da beseda RED, ki jo povprečni potrošnik razume, ker je angleški jezik v Sloveniji prisoten do te mere, da je temu tako, ni močan distinktivni element v sestavini firme. Vendar se te besede ne sme ločiti od besede WISTTON. Zmotno je pritožbeno stališče, da je dopustno pri presoji podobnosti firme in znamke narediti izsek iz celotnega fantazijskega dela firme ozira črk firme subjekta vpisa in jo primerjati z blagovno znamko WINSTON.
Pri presoji podobnosti celotnega fantazijskega dela firme subjekta vpisa (WISTTONRED) z registriranimi znamkami nasprotnega udeleženca (Winston) in ne le dela fantazijskega dela firme, fantazijski del firme WISTTONRED že na prvi pogled vizualno, fonetično in pomensko ni podoben znamki WINSTON oziroma Winston. Zato sporna firma ne bo povzročila zmede na trgu, tudi ob dejstvu, da je potrošnik znamke Winston kadilec, katerega sodna praksa označuje kot nadpovprečno pozornega kupca svoje znamke cigaret.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSC00041598
SPZ člen 40. ZOR člen 99. ZPP člen 8, 339, 339/2. OZ člen 198.
pogodba o poslovnem sodelovanju - prenehanje pogodbe - nejasno pogodbeno določilo - dokazna ocena - verodostojnost priče - razlaga pogodbe
Iz nobenega izvedenega dokaza ne izhaja, da bi bila pri sklepanju Pogodbe o poslovnem sodelovanju »pozabljena« časovna omejitev obveznosti tožene stranke, zato tožena stranka verodostojnosti zaslišanih prič ne more uspešno izpodbiti s sklicevanjem na njuno domnevno pristranskost, ki naj bi bila posledica njune želje, da se izogneta očitkom, da sta, ker je bila časovna omejitev pozabljena, sklenila (za toženo stranko) škodljivo pogodbo, saj ta njena domneva ni z ničemer izkazana.
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo in zaključilo, da je tudi tožeča stranka prispevala k izgradnji igrišč, da je bila brezplačna uporaba teniških igrišč (ki se je v primarni ureditvi iz leta 1999 zagotovila z izročitvijo nalepk, po letu 2002 pa v obliki nadomestne izpolnitve v plačilu denarne protivrednosti) tožeči stranki priznana kot odmena za prispevek pri izgradnji igrišč (in ne kot darilo), da je z odpovedjo Pogodbe o poslovnem sodelovanju prenehal veljati bistveni vsebinski del Dogovora, v katerem so bile opredeljene medsebojne pravice in obveznosti pogodbenih strank, da je z odpovedjo tožena stranka prenehala tožeči stranki izplačevati letni denarni znesek, prav tako pa so z odpovedjo prenehale tudi ostale pravice tožeče stranke oziroma obveznosti tožene stranke iz 4. člena Pogodbe o poslovnem sodelovanju, na podlagi katerih je bila tožeči stranki v času trajanja pogodbe priznana pravica do uporabe teniških igrišč in pomožnih objektov, vse brez nadomestila, pa tudi, da je bil namen spornega določila 4. člena Dogovora št. 1/99 z dne 14. 4. 1999, da sta se pogodbeni stranki dogovorili, kako naj se uredijo njuna medsebojna razmerja v primeru prenehanja ureditve, kot je bila dogovorjena z Dogovorom in Pogodbo o poslovnem sodelovanju kot sestavnim delom Dogovora z dne 14. 4. 1999.
ZZVZZ člen 78a. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja (1994) člen 103.
odškodninska odgovornost bolnice - odškodninska odgovornost države - protipravno ravnanje - očitek opustitvenega ravnanja - nujno zdravljenje - parkinsonova bolezen - obvezno zdravstveno zavarovanje - plačilo prispevkov - neizpolnitev obveznosti - neporavnane obveznosti - pravica do zdravstvenega varstva - hospitalizacija - potrebno zdravljenje - nujnost postopka - presoja vseh okoliščin - izpolnitev pogoja - samoplačniška storitev - opcija - podjemna pogodba - plačilo storitev - zakonodajna protipravnost - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - opredelitev sodišča do trditev pravdne stranke - postavitev izvedenca medicinske stroke - izločitev izvedenca - kršitev pravice do izjave
ZZVZZ določa, da se zavarovancem v času, ko nimajo poravnanih obveznosti plačila prispevkov, zadržijo njihove pravice do zdravstvenih storitev iz naslova obveznega zdravstvenega zavarovanja in da lahko v tem času (dokler prispevki niso plačani) na račun obveznega zdravstvenega zavarovanja uveljavljajo le nujno zdravljenje (78.a člen ZZVZZ). Kriterije nujnega zdravljenja določa drugi odstavek 103. člena Pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja, ki kot nujno zdravljenje šteje (poleg nekaterih poškodb, zastrupitev, nalezljivih bolezni itd., kar ne pride v poštev za ta primer) tisto zdravljenje, ki je potrebno za »preprečitev nenadnih in usodnih poslabšanj kroničnih bolezni oziroma zdravstvenega stanja, ki bi lahko povzročilo trajne okvare posameznih organov ali njihovih funkcij.« Po izvedenem dokaznem postopku je sodišče ugotovilo, da za dne 8. 8. 2014 predvidena tožnikova hospitalizacija ni ustrezala kriterijem nujnega zdravljenja v smislu citiranega predpisa. Zato je zaključilo, da je prva toženka tožnika, ki v tistem času nesporno ni imel plačanih prispevkov za obvezno zdravstveno zavarovanje, upravičeno odklonila in s tem torej ni ravnala protipravno.
Predmet te pravde ni ugotavljanje tožnikovega zdravstvenega stanja, klinično ovrednotenje celotnega poteka zdravljenja in prognoze tožnikove bolezni, temveč le vprašanje, ali je bila hospitalizacija 8. 8. 2014 nujna v smislu Pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja.
Razmerja v zvezi z opravljanjem zdravstvenih storitev (že iz obveznega zavarovanja, še toliko pa bolj to velja za samoplačniške storitve) se po večinski sodni praksi obravnavajo kot podjemna pogodba. Pogodba o delu pa je odplačna pogodba in tudi iz samega imena samoplačniškega zdravljenja izhaja, da mora za takšno zdravljenje pacient sam plačati. Tožnik v svojem razpravljanju o možnosti samoplačniškega zdravljenja ni niti zatrjeval, kaj šele izkazal, da bi bil pripravljen in zmožen samoplačniško hospitalizacijo plačati; take navedbe pa bi bile tudi v očitnem nasprotju z njegovimi poprejšnjimi navedbami (primerjaj I. točko tožbe) in izpovedbo, da je bil v finančnih težavah, da je moral zato uporabljati storitve pro bono zdravstvenih ambulant in da se je preživljal s pomočjo očetove pokojnine.
ZDR-1 člen 4, 4/1, 13, 13/2, 22, 31, 54.. OZ člen 672, 672/1, 677, 677/1, 679, 680, 680/1.
obstoj delovnega razmerja - elementi delovnega razmerja - delo po pogodbah civilnega prava - prevozna pogodba - pogodba o prevozu stvari
Po drugem odstavku 13. člena ZDR-1 se delo ne sme opravljati na podlagi pogodb civilnega prava, razen v primerih, ki jih določa zakon, če obstajajo elementi delovnega razmerja v skladu s 4. členom, v povezavi z 22. oziroma 54. členom tega zakona. Po prvem odstavku 4. člena ZDR-1 gre za delovno razmerje, kadar se delavec prostovoljno vključi v organiziran delovni proces delodajalca in v njem za plačilo, osebno in nepretrgano opravlja delo po navodilih in pod nadzorom delodajalca.
Upoštevanje navodil pošiljatelja je tipično za prevozno pogodbo, pri čemer pa pomen pojma upoštevanja navodil v smislu prevozne pogodbe vsebinsko ni enak pojmu delo po navodilih in pod nadzorom delodajalca. Navodila pošiljatelja oziroma naročnika prevozniku so okvirne narave in ne posegajo v samostojnost prevoznika pri organiziranju njegove dejavnosti.
Razmerje med tožnikom in toženo stranko ni bilo delovno razmerje, ampak pogodba o prevozu blaga.
zahteva za izločitev sodnika - uporaba jezika v postopku - preiskovalni postopek - pravno sredstvo
Podobno kot predsednica sodišča tudi sodišče druge stopnje opozarja, da ni mogoče enačiti okoliščin, ki vzbujajo dvom o sodnikovi nepristranskosti iz 6. točke prvega odstavka 39. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) kot predmetom zahteve za izločitev sodnika, z okoliščinami, ki so predmet drugega pravnega sredstva in o katerem odloča drug stvarno pristojen sodnik oziroma senat sodišča, ki sodi v zadevi.
V petem odstavku 12. člena podizvajalske pogodbe med R., d. o. o. in V. d. d. z dne 22. 9. 2015 (ki je skladno z drugim odstavkom njenega 8. člena ter četrtim odstavkom 7. člena izvajalske pogodbe (med R., d. o. o. in toženo stranko) z dne 22. 9. 2015 tudi sestavni del slednje) je povsem jasno in nedvoumno določeno, da bo zadržanih 5 % zneskov po situacijah naročnik (t. j. tožena stranka) plačal podizvajalcu (V. d. d.) najpozneje v 30 dneh od datuma uspešno opravljenega prevzema del (oziroma podpisa zapisnika o primopredaji pogodbenih del) in dostave garancije banke ali zavarovalnice za odpravo napak v garancijskem roku, poplačilu skupnih stroškov, ki so vezani na podizvajalca in izplačilu zadržanega zneska s strani naročnika. Navedeni pogoji za sprostitev zadržanih sredstev so torej določeni kumulativno. Že odsotnost enega pomeni, da tožena stranka zadržanih sredstev (še) ni dolžna plačati. Med strankama ni sporno, da podizvajalec V. d. d. navedene garancije za odpravo napak izvajalcu R., d. o. o. (še) ni izročil.
Podizvajalec zaradi unovčenja garancije za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti ne more biti glede izplačila zadržanih sredstev v boljšem položaju, kot če bi vsa pogodbena dela opravil v celoti, kakovostno in pravočasno. Ker torej že obravnavani kumulativno določen pogodbeni pogoj za izplačilo zadržanih sredstev ni podan, tožena stranka vtoževanega zneska na tej (pogodbeni) podlagi ni dolžna plačati tožeči stranki, neprijava terjatve izvajalca R., d. o. o., povezane z garancijo za odpravo napak, v stečajni postopek nad podizvajalcem V. d. d., pa na to ne vpliva.
Ker pogoji za izplačilo zadržanih sredstev po podizvajalski pogodbi niso izpolnjeni, posledično tudi ni moč govoriti o zapadlosti te terjatve podizvajalca do izvajalca kot enega od kumulativno določenih pogojev za neposredno plačilo podizvajalcem v skladu z določbo 631. člena OZ.
Volja izvajalca za pripoznanje podizvajalčeve terjatve mora biti nesporno izkazana, domnevana volja za pripoznanje namreč ne zadošča. V obravnavanem primeru pa iz dopisa z dne 5.10.2018 in delilnika zadržanih sredstev z dne 22.11.2018 omenjenega izvajalca celo izrecno izhaja, da plačilu zadevne terjatve podizvajalcu nasprotuje.
začetek teka roka za plačilo sodne takse - zadržanje teka roka - suspenzivni učinek pritožbe
Sodišče prve stopnje bi moralo pred izdajo izpodbijanega sklepa izvesti postopek s pritožbo upnika zoper sklep z dne 19. 6. 2020, kolikor se je nanašala na sodno takso 44,00 EUR, in jo predložiti sodišču druge stopnje v odločitev. Bistveno pri tej pritožbi je, da je zadržala tek roka za plačilo sodne takse 44,00 EUR v skladu s tretjim odstavkom 14.a člena Zakona o sodnih taksah.
ZFPPIPP člen 97, 97/2, 224, 224/2, 245, 245/2. OZ člen 131, 132, 168, 168/1.
začasna odredba - kršitev prepovedi iz začasne odredbe - zmanjšanje stečajne mase - postopek osebnega stečaja
Sodišče druge stopnje soglaša z zaključkom sodišča prve stopnje, da je bila zaradi protipravnega ravnanja toženke, ki je sprostila denarna sredstva depozita, zmanjšana stečajna masa, kar predstavlja v konkretnem primeru škodo, ki je nastala. Če toženka ne bi kršila prepovedi iz začasne odredbe in ne bi sprostila sredstev depozita, bi znesek 400.000,00 EUR s pripadajočimi pogodbenimi obrestmi, kot so bile dogovorjene s Pogodbo o depozitu in Dogovorom št. 1, pripadal v stečajno maso, kot med tožnico in toženko sklenjen depozit v višini 500.000,00 EUR. Ker škoda izvira neposredno iz ravnanja toženke, je podana tudi vzročna zveza, s čemer so izpolnjene vse predpostavke odškodninske odgovornosti, kot je pravilno zaključilo sodišče prve stopnje.
kaznivo dejanje ponareditve poslovnih listin - prepovedana posledica - krivda - direktni naklep - čas storitve kaznivega dejanja
Pritožnica zmotno meni, da naj bi prepovedana posledica kaznivega dejanja ponareditve poslovnih listin po prvem odstavku 235. člena KZ-1, očitanega obdolženki, nastala šele s predložitvijo računa Agenciji Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja. Kot že rečeno, je bilo obdolženkino kaznivo dejanje dokončano že s ponareditvijo poslovne listine, pomembne za poslovni promet z drugimi pravnimi in fizičnimi osebami, pri tem pa se ne zahteva obdolženkina zavest o tem, da je že pravnomočno obsojeni P. K. to poslovno listino uporabil pri storitvi kaznivega dejanja pomoči v kaznivemu dejanju goljufije na škodo Evropske unije po drugem v zvezi s prvim odstavkom 229. člena KZ-1 ter v zvezi z 38. členom KZ-1.
nadomestitev globe z delom v splošno korist - neopravičen izostanek - vabilo na razgovor - vročitev vabila - probacija
Očitek o neupravičenem izostanku z razgovora pri probacijski enoti je vprašljiv, če se procesni udeleženec oziroma storilec ni imel možnosti seznaniti z vabilom na zaslišanje. Storilcu je mogoče očitati, da se neupravičeno ni odzval na vabilo na razgovor le v primeru, ko gre za njegovo voljno ravnanje, ki pa predpostavlja seznanjenost z obveznostjo ter zavedanje posledic takega ravnanja.
stečajni postopek nad pravno osebo - javna dražba z zviševanjem izklicne cene - plačilo varščine - prodaja delnic - sklenitev prodajne pogodbe - rok za sklenitev pogodbe - zakonski rok
Upoštevajoč, da najboljši ponudnik (eden od dveh dražiteljev) varščine za udeležbo na javni dražbi ni plačal in je upravitelja glede tega dejstva celo preslepil, je upravitelj sklenitev prodajne pogodbe utemeljeno ponudil drugemu dražitelju, ki je sprejel nakup po izklicni ceni. V konkretni zadevi je treba šteti, da je bila prodajna pogodba pravočasno sklenjena, čeprav je bila sklenjena po izteku roka treh dni. Namen zakonskega roka je v preprečitvi predolgega trajanja postopka prodaje in nepotrebnega zavlačevanja, predvsem pa v izogib podaljševanja roka za plačilo kupnine. Temu je bilo v tej zadevi tudi po presoji višjega sodišča zadoščeno.
vročitev pravni osebi - pooblaščenec za vročitve - pooblastilo po zaposlitvi - zahteva za sodno varstvo - zavrženje pravnega sredstva
Čeprav pritožnik v pritožbi navaja, da pravna oseba nikoli ni pooblastila nobeno osebo za prevzem poštnih pošiljk, med drugim tudi ne S. J. takim navedbam ni mogoče slediti, saj pritožnik v nadaljevanju pritožbe tudi sam navaja, da je bila S. J. v družbi ... zaposlena v času od 5. 1. 2017 do 31. 1. 2020 in je v obdobju treh let vso prejeto pošto in druge administrativne dokumente uradno spremljala in pravočasno posredovala odgovornim osebam v družbi ali drugim osebam.
predlog za odlog plačila sodne takse - odlog plačila sodne takse - plačilni nalog - nov predlog za oprostitev plačila sodne takse - zavrženje predloga za taksno oprostitev - zapadlost taksne obveznosti - dodatni rok za plačilo - nove okoliščine
Smisel in namen novega plačilnega naloga, izdanega na podlagi drugega odstavka 14.a člena ZST-1, ni v tem, da bi se taksnemu zavezancu omogočil vnovični preizkus vsebinskih razlogov za oprostitev že odloženega plačila sodne takse. Namen novega plačilnega naloga je v tem, da se taksnega zavezanca, ki praviloma ne ve, kdaj bo izdana odločba, do katere mu je sodišče odložilo obveznost plačila sodne takse, opozori, da je njegova taksna obveznost zapadla in da se mu za plačilo takse pusti dodatni rok.
Ponovni predlog za oprostitev plačila sodne takse je dopusten, kadar so podane nove dejanske okoliščine.
plačilo sodne takse kot procesna predpostavka - neplačilo sodne takse za pritožbo - domneva umika pritožbe
Plačilo sodne takse za pritožbo je procesna predpostavka, da jo sodišče vzame v obravnavo. Ker taksa ni bila plačana, je sodišče skladno s tretjim odstavkom 105.a člena ZPP z izpodbijanim sklepom pravilno ugotovilo, da je pritožba umaknjena.
Sodišče druge stopnje ocenjuje, da je ravnanje tožnika (ko je z delom nadaljeval), kakor tudi opustitve tožnika (ko je opustil namestitev zaščitnega varovala na rezalki, opustil nošnjo zaščitnih rokavic ter opustil namestitev zagozd pod kolesi tovornega vozila), bistveno prispevalo k nastanku škodnega dogodka in znaša delež tožnikovega soprispevka najmanj 30 %.