ZDR-1 člen 6, 85, 87, 87/2, 88, 89, 89/1, 89/1-2, 89/2.. ZDR člen 88/3.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - razlog nesposobnosti - starejši delavec - neenaka obravnava - doseganje pričakovanih delovnih rezultatov
Na podlagi ugotovitev, da je tožena stranka postopek spremljanja in ocenjevanja tožnikovega dela izvedla korektno in skladno z določili kolektivne pogodbe, ter da sta bili glede na tožnikove rezultate v tem obdobju negativni oceni dela utemeljeni, je sodišče prve stopnje pravilno presodilo, da je za podajo odpovedi obstajal zakonit razlog.
Četudi je tožena stranka tožniku v okviru optimizacije poslovanja, ki jo je na ravni celotne družbe izvedla, ponudila možnost odhoda iz družbe z odpravnino in odškodnino zaradi izgube zaposlitve, to ne pomeni, da je bil razlog za podajo izpodbijane odpovedi le fiktiven.
Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 41.
izvedensko mnenje
Pravna podlaga za pritožbeno rešitev zadeve je podana v 41. členu Pravilnika o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih, ki jasno opredeljuje opravila ter zneske nagrad in stroškov, ki jih je mogoče priznati sodnim izvedencem za ustne izvide in mnenja na obravnavi. Sodnemu izvedencu tako za ustno podajo zahtevnega izvida in mnenja pripada 153,00 EUR (prvi odstavek), za podajanje takšnega mnenja za vsake začete pol ure nadaljnjih 38,00 EUR (drugi odstavek), za čas čakanja na narok na sodišču pa za vsake začete pol ure čakanja po 11,00 EUR (tretji odstavek).
začetek teka roka za plačilo sodne takse - zadržanje teka roka - suspenzivni učinek pritožbe
Sodišče prve stopnje bi moralo pred izdajo izpodbijanega sklepa izvesti postopek s pritožbo upnika zoper sklep z dne 19. 6. 2020, kolikor se je nanašala na sodno takso 44,00 EUR, in jo predložiti sodišču druge stopnje v odločitev. Bistveno pri tej pritožbi je, da je zadržala tek roka za plačilo sodne takse 44,00 EUR v skladu s tretjim odstavkom 14.a člena Zakona o sodnih taksah.
prometna nezgoda - nepremoženjska škoda - denarna odškodnina - pravična denarna odškodnina - odškodnina za telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - individualizacija denarne odškodnine - sodni izvedenec - Fischerjeva razvrstitev - objektivna pogojenost višine odškodnine - lahka telesna poškodba - zdravljenje - invalidnost
Tudi če se upoštevajo ugotovljene nevšečnosti med zdravljenjem (številni specialistični pregledi in posegi, nošnja mehke vratne ortoze en mesec) je odškodnina iz tega naslova previsoka. Sodna praksa ne dopušča prisoje tako visokega denarnega zneska odškodnine za lahke telesne poškodbe, ki niso povzročile trajnih hudih telesnih bolečin.
Potrebno je upoštevati, da je tožnik invalidski upokojenec (kar je posledica druge prometne nezgode iz leta 2011), zaradi česar so bile v precejšnji meri življenjske aktivnosti tožnika že prej zmanjšane.
zastavna pravica na nepremičnini - zavarovanje davčnega dolga z zastavno pravico na nepremičnini - ugovor dolžnika - obrazloženost ugovora - omejitev dovoljene izvršbe na nekatera sredstva oziroma predmete - smiselna uporaba
Dolžnik je tisti, ki v ugovornem postopku nosi trditveno in tudi dokazno breme za razloge, ki preprečujejo zavarovanje.
Predlog dolžnika za zavarovanje terjatve upnika na drugi nepremičnini je nedopusten. Smisel te omejitve je v preprečitvi prodaje konkretne nepremičnine dolžnika, kar pa ni predmet postopka zavarovanja. V tem postopku namreč upnik pridobi hipoteko, ki je namenjena zavarovanju terjatve vse do njenega dokončnega poplačila. Dolžnik ima tako možnost poseči po institutih za omejitev predmeta prodaje v postopku realizacije izvršbe.
Ni pravilno stališče tožnice, da bi moralo sodišče prve stopnje po ugotovitvi obstoja soposesti, ugoditi tožbenemu zahtevku iz razloga, ker bi ugotovilo „nekaj manj“ od zatrjevane izključne posesti. V takem primeru bi bilo namreč tožnici prisojeno „nekaj drugega“ (extra petitum) od zahtevanega varstva njene izključne posesti.
odškodninska odgovornost delodajalca - trpinčenje na delovnem mestu - mobing
Neutemeljene so pritožbene navedbe, da posamični dogodki pomenijo nedopustno izključevanje tožnice iz vsakodnevne komunikacije oziroma iz socialnega in delovnega okolja. Pravilen je namreč zaključek sodišča prve stopnje, da je tožena stranka v skladu s 47. členom ZDR-1 zagotavljala takšno delovno okolje, v katerem tožnica ni bila izpostavljena nadlegovanju ali trpinčenju s strani tožene stranke, predpostavljenih ali sodelavcev. Posledično je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da tožnica v času od konca leta 2014 do avgusta 2016 ni bila izključena z dela in delovnega okolja z večkratnimi premestitvami, siljenjem k odpovedi in premestitvijo v drugo bolnico, ter da toženi stranki ni mogoče očitati, da je tožnica zaradi tega hudo zbolela za depresijo in posttravmatskim stresnim sindromom.
SPZ člen 73, 99, 99/1. OZ člen 133, 133/1, 133/2. ZPP člen 213, 243.
varstvo lastninske pravice - negatorna tožba - vznemirjanje lastninske pravice - vznemirjanje kot pravni standard - poseg v lastninsko pravico - opustitev poseganja v lastninsko pravico - vzpostavitev prejšnjega stanja - zahteva na odstranitev škodne nevarnosti - neodpravljiva nesklepčnost - zavrnitev dokaznega predloga za postavitev izvedenca - dokazovanje pravno odločilnih dejstev
Zakonski pojem vznemirjanja je pravni standard, ki ga opredeljuje že pravna teorija, v vsakem posameznem primeru pa napolnjuje sodna praksa. Do takšnega poseganja lahko pride, če si tretji na lastnikovi stvari lasti kakšno pravico ali pa so poseganja tretjega takšne narave, da onemogočajo ali otežujejo lastniku rabo njegove stvari oziroma ga ovirajo v izvrševanju njegove pravice (gre za poseg v uporabo stvari). Vznemirjanje je mogoče vršiti na več načinov, in sicer z aktivnim vznemirjanjem ali z opustitvijo dolžnega ravnanja, poseg pa mora imeti trajno ali ponavljajočo se naravo. Zgolj besedno zatrjevanje in besedno prisvajanje kakšne pravice s strani toženca ni vznemirjanje, pred katerim je lastnik stvari varovan z negatorno tožbo. Vznemirjanje mora biti protipravno, kar pomeni, da ta, ki vznemirja, do tega nima pravice.
Okoliščina morebitne spremembe cestnoprometnega režima že pojmovno ne more predstavljati vznemirjanja lastninske pravice, saj je urejanje cestnega prometa predmet upravnega in ne civilnega (stvarnega) prava.
Pravno upoštevno vznemirjanje v smislu 99. člena SPZ je tisto, ko obstoji (fizična) ovira ali (fizična) sprememba v zvezi s stvarjo.
Ker niso izkazani (niti zatrjevani) toženkini posegi v nepremičnine, ki bi jih bilo možno definirati kot vznemirjanje tožnikove lastninske pravice po prvem odstavku 99. člena SPZ (tožba je bila neodpravljivo nesklepčna), presoja (morebitne) protipravnosti toženkinih ravnanj ni pomembna.
ZGD-1 člen 590, 590/3, 591, 591/3, 598. ZPP člen 343, 343/4.
sodni register - pripojitev družbe - vpis pripojitve prevzete družbe k prevzemni družbi - pravne posledice vpisa pripojitve v sodni register - konstitutiven učinek vpisa - registrska zapora - pravni interes za pritožbo - nedovoljena pritožba - sprememba tožbe brez soglasja toženca
V primeru vpisa pripojitve v register po 598. členu ZGD-1, morebitne pomanjkljivosti pripojitve ne vplivajo na pravne posledice pripojitve iz tretjega odstavka 591. člena. Tožnik, ki je pred vpisom pripojitve v register vložil tožbo za ugotovitev ničnosti ali izpodbijanje sklepa o soglasju za pripojitev, pa lahko brez soglasja toženca spremeni tožbo tako, da zahteva povračilo škode, ki mu je nastala z vpisom pripojitve v register. Z navedenim določilom zakon rešuje tudi vprašanje pravnega varstva tožnikov v situaciji, kakršno obrazlaga pritožnik v utemeljitev svojega pravnega interesa za pritožbo (vložitev tožbe zaradi ničnosti oziroma izpodbojnosti sklepov skupščine prevzete družbe o soglasju k pripojitvi in k pogodbi o pripojitvi). Pritožnik se zato ne more uspešno sklicevati na kršitev ustavne pravice do pritožbe, če mu je zakonodajalec v pričujočem primeru glede na pravne posledice pripojitve zagotovil drugo pravno varstvo - možnost privilegirane spremembe tožbe v odškodninski zahtevek po 598. členu ZGD-1.
Pritožnik v tretjem odstavku 590. člena ZGD-1 predvidene registrske zapore ne more več uveljavljati šele s priglašeno udeležbo v pritožbenem postopku, niti z vloženo pritožbo ne more doseči vrnitve v prejšnje registrsko stanje, kakršno je bilo pred izdajo izpodbijanega sklepa in kakršno zasleduje z vloženo pritožbo. Zato mu je treba odreči pravni interes za pritožbo.
Ko je izvršba že opravljena, lahko dolžnik predlaga sodišču naj mu upnik vrne tisto, kar je z izvršbo dobil, če je upnik prejel več kot znaša njegova terjatev.
sodni register - začetek postopka po uradni dolžnosti - družbenik družbe z omejeno odgovornostjo - izbris družbenika iz sodnega registra - tujec - izbris po uradni dolžnosti - podatki centralnega registra prebivalstva (CRP) - identifikacijski podatek - dovoljenost pritožbe - obvezne sestavine pritožbe - enotna matična številka občana (EMŠO)
Registrsko sodišče lahko v določenih primerih začne postopek tudi po uradni dolžnosti ali na zahtevo drugega pristojnega organa, vendar samo, kadar tako določa zakon.
Za primer, kadar pri fizični osebi, ki je vpisana v sodnem registru kot družbenik d. o. o., po vpisu pride do spremembe identifikacijskih podatkov (in si niti ne uredi prebivališča v Republiki Sloveniji oziroma kot tujec ne pridobi veljavne davčne številke, da bi se identifikacijski podatki lahko primerno povezali) noben zakon ne določa, da registrsko sodišče po uradni dolžnosti začne postopek (začasnega) izbrisa družbenika. Zato za izbris družbenice v konkretnem primeru niso bili podani zakonski pogoji.
Po tretjem odstavku 36. člena ZST-1 ima pravico do vrnitve takse tudi, kdor plača takso za pravno sredstvo in s tem pravnim sredstvom uspe, če ne obstaja dolžnost druge stranke ali udeleženca v postopku, da mu povrne takso za to pravno sredstvo. Ta določba stranki ne daje upravičenja do vračila takse za postopek na prvi stopnji, saj se nanaša na postopek s pravnim sredstvom. Do vrnitve sodne takse po navedeni določbi tudi ni upravičena stranka, ki bi ob pravočasni priglasitvi stroška v postopku lahko dosegla povrnitev takse od nasprotne stranke. Tožeča stranka bi lahko pravočasno, to je v 15 dneh od nastanka taksne obveznosti, uveljavljala povrnitev stroškov sodne takse od tožene stranke kot del pravdnih stroškov. Tega tožeča stranka ni storila, zato niso izpolnjeni pogoji za vrnitev.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00038737
OZ člen 131, 171. ZEN člen 3, 123, 123/1, 123/2.
denarna odškodnina - premoženjska škoda - vzpostavitev prejšnjega stanja - mejnik - uničenje mejnikov - odstranitev mejnika - urejena meja - obnova meje v naravi - označitev meje v naravi - geodetska storitev - dolžnost zmanjševanja škode
Izhajajoč iz določbe 123. člena ZEN je postavitev, prestavitev ali odstranitev mejnikov lahko zaupana le geodetskemu podjetju, ki ima dovoljenje za izvajanje geodetskih storitev. V predmetni zadevi je bilo ugotovljeno, da je toženec odgovoren za prestavitev dveh mejnikov. Po določbi 3. člena prej citiranega zakona je zasutje ali kakršnokoli poškodovanje mejnikov prepovedano. Prepovedana je tudi postavitev, prestavitev ali odstranitev mejnikov v nasprotju s prvim in drugim odstavkom 123. člena ZEN. Le ob ustreznem dogovoru lahko mejnike odstranijo tudi lastniki sosednjih zemljišč sami (drugi odstavek 123. člena ZEN). Toženec je posegel v mejni znamenji, zato je bil zavezan k vzpostavitvi prejšnjega stanja.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - sprememba delodajalca - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja
ZDR-1 v 75. členu določa, da če pride zaradi pravnega prenosa podjetja ali drugega predpisa, pravnega posla oziroma pravnomočne sodne odločbe ali zaradi združitve ali delitve do spremembe delodajalca, preidejo pogodbene in druge pravice in obveznosti iz delovnih razmerij, ki so jih imeli delavci na dan prenosa pri delodajalcu prenosniku, na delodajalca prevzemnika. Torej ZDR-1 ne zahteva podpisa nove pogodbe o zaposlitvi med delodajalcem prevzemnikom in delavcem.
Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je tožnik kršil pogodbene obveznosti iz pogodbe o zaposlitvi, pri čemer tudi ni bistveno, ali je tožnik oddelal delo. Bistveno je, da je delodajalcu zamolčal, da je v rednem delovnem službenem času opravljal delo za svoje podjetje.
Tudi po stališču pritožbenega sodišča gre za obrazloženo vlogo, saj je tožnica navedeno vlogo vložila potem, ko je prejela odgovor tožene stranke na tožbo. Pojasnila je, zakaj vztraja pri tožbi in zakaj se ne strinja z navedbami tožene stranke v odgovoru na tožbo. V tem primeru vloga vsebuje pravne in dejanske trditve. Upoštevaje navedeno so torej neutemeljene pritožbene navedbe, da gre zgolj za enostavno pisanje sodišču oziroma za krajši dopis.
Obveznost plačila domske oskrbe ni predstavljala tožničine obveznosti. Zato toženka na podlagi 191. člena ZZZDR začasni skrbnici zaradi poravnave te obveznosti ne bi smela odobriti dviga sredstev iz tožničinega transakcijskega računa, saj toženka za to obveznost ni odgovarjala.
Tudi po oceni pritožbenega sodišča sporna pripravljalna vloga izpolnjuje kriterije za pripravljalno vlogo, za katero je potrebno priznati 150 odv. točk in je ne obravnavati kot krajši dopis. Glede na vsebino pripravljalne vloge gre sicer res za enostavno pisanje sodišču, vendar je vloga razumljiva in obsega vse kar je potrebno, da se obravnava. Namenjena je pripravi ustne obravnave in se nanaša na zbiranje procesnega gradiva. Sama utemeljenost v tej pripravljalni vlogi podanih dokaznih predlogov pa je že stvar dokazne ocene.
odločitev o stroških pravdnega postopka - potrebnost stroškov za pravdo - uspeh s tožbo - odgovor na tožbo - nasprotovanje tožbenemu zahtevku - obrazloženost odgovora na tožbo - narok za glavno obravnavo - zamudna sodba - oprostitev plačila stroškov
Vsi odmerjeni pravdni stroški so bili potrebni pravdni stroški (nagrada za tožbo, nagrada za tožnikovo prvo pripravljalno vlogo, nagrada za narok, odsotnost pooblaščenca tožnika iz pisarne ter kilometrina). Toženec je vložil obrazložen odgovor na tožbo.