neupravičena pridobitev - pravila vračanja - kdaj se ne more zahtevati vrnitev
Obstoja v tožbi in drugih vlogah opisanega in vsebinsko ter časovno opredeljenega posojilnega razmerja s "pribitki" sodišči prve in druge stopnje sploh nista ugotovili. Že to pa bi zadoščalo za zavrnitev tožbenega zahtevka. Tudi ob predpostavki, da je bilo posojilo s "pribitkom" tožeči stranki res dano, pa je pravilna odločitev obeh sodišč glede materialnopravne razlage določb 211. in 104. člena zakona o obligacijskih razmerjih - ZOR. Če bi tožnik tožencu res plačal "pribitek" na posojilo, čeprav je vedel, da tega "pribitka" ni dolžan plačati, bi lahko preveč plačani "pribitek" zahteval nazaj le v primeru, če bi si ob plačilu pridržal pravico, da bo preveč plačani "pribitek" na posojilo zahteval nazaj, ali če bi "pribitek" na posojilo plačal zato, da bi se izognil sili.
ZUP člen 144, 144/1.ZZZPB člen 42, 42/2, 42/5. ZUS (1977) člen 62.
molk organa druge stopnje - prekinitev postopka zaradi rešitve predhodnega vprašanja - denarno nadomestilo med brezposelnostjo
Tožena stranka v določbi 1. odstavka 144. člena zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP), po kateri je predhodno vprašanje tako vprašanje, da brez njegove rešitve ni mogoče rešiti same stvari in je samostojna pravna celota, ki spada v pristojnost sodišča ali kakšnega drugega organa, ni imela podlage za prekinitev postopka, ampak bi morala odločiti o pritožbi upoštevajoč ustrezne določbe zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti (Ur. l. RS št. 5/91 in 12/93, v nadaljevanju: ZZZPB), ki je pravna podlaga za priznanje pravice do denarnega nadomestila. Iz predloženih upravnih spisov je razvidno, da prvostopni organ navaja kot pravno podlago za zavrnitev zahtevka za denarno nadomestilo 3. odstavek 1. člena ZZZPB, kot dejansko podlago pa nezakonitost delodajalca. Toda navedena določba ne daje podlage za tako odločitev, razloga "nezakonitost delodajalca" pa ne poznata 1. in 2. odstavek 19. člena ZZZPB, ki taksativno določata primere, kdaj zavarovanec ne more uveljaviti pravice do denarnega nadomestila. Določba 3. odstavka 1. člena ZZZPB je le splošna določba, da se z zavarovanjem za primer brezposelnosti zavarovancem zagotavljajo pravice za čas, ko so brez svoje krivde ali proti svoji volji brez zaposlitve, in pravice v primeru, ko postane njihovo delo nepotrebno.
Tožbeni zahtevek na ugotovitev pravne neučinkovitosti pravnomočnosti sklepa nepravdnega sodišča (o razdružitvi solastnine) nima podlage v materialnem pravu.
revizija - dovoljenost revizije v nepravdnem postopku - določitev najemnika stanovanja po razvezi zakonske zveze
Stanovanjski spori imajo za podlago lastninskopravna ali najemna razmerja, ki pa imajo le premoženjskopravno naravo. Določilo 111. člena Zakona o nepravdnem postopku torej kot izjema za dovoljenost revizije ne prihaja v poštev.
odgovornost za pravne napake - pravne napake - sankcija za pravne napake
Pretihotapljen avtomobil s ponarejeno identiteto in zasežen s strani carinarnice je stvar, katere namembna raba je izključena; kupec zato ob drugih pogojih uveljavlja razdrtje pogodbe o nakupu vozila (508. in 510. člen ZOR).
Upravičeni vlagatelj zahteve za denacionalizacijo ima v primeru, ko je bil akt o podržavljenju (kazenska sodba) kasneje razveljavljen, pravico do izbire postopka oz. pravne podlage za uveljavljanje zahtevka za vrnitev premoženja. Uveljavljanje zahtevkov na podlagi 145. člena zakona o izvrševanju kazenskih sankcij je namreč v dispoziciji upravičencev.
pogodba - sklenitev pogodbe - soglasje volj - kdaj je pogodba sklenjena - cena - če cena ni določena
Spor o soglasju glede cene pri sklenitvi prodajne pogodbe s posledično tožbo in dokazovanjem resnične pogodbene volje o ceni, v primeru dokazne ocene, kakšna cena je bila dogovorjena, ne omogoča sklepanja o izostanju pogodbene volje o bistvenih sestavinah pogodbe.
Določbe 2. odstavka 66. člena ZDen ni mogoče razlagati tako, kot da upravnim organom, pristojnim za denacionalizacijo, dopušča ali celo nalaga izdajanje odredb, ki se tičejo zemljiške knjige, torej zadeve iz sodne pristojnosti.
povrnitev negmotne škode - denarna odškodnina - telesne bolečine - zmanjšanje življenjske aktivnosti - skaženost - prepoved "reformatio in peius"
Kadar oškodovanec zahteva odškodnino za skaženost obraza, sme sodišče upoštevati pri odmeri te odškodnine zgolj škodo zaradi sprememb obraza, ne pa skaženost drugih delov telesa, za katere se odškodnina ni uveljavljala.
V obliko dosojene odškodnine pa ni smelo poseči zaradi prepovedi iz 374. člena ZPP, ki velja tudi za revizijski postopek (po določilu 399. člena ZPP). Po teh določilih namreč sodišče ne sme spremeniti sodbe v škodo stranke, ki je vložila pravno sredstvo.
pridobitev - državljan druge republike - izbris obsodbe
Pri zavračanju sprejema v državljanstvo zaradi razlogov iz 8. točke 1. odstavka 10. člena ZDRS (nevarnost za javni red, varnost ali obrambo države), je potrebno upoštevati institut izbrisa obsodbe, saj takšne sodbe pri ugotavljanju nevarnosti za javni red in mir ni več mogoče upoštevati, kar velja tudi za časovno odmaknjene kazni sodnika za prekrške.
ZZVZZ člen 80, 81, 82, 83. ZUS (1977) člen 42, 42/2.
bolniški stalež - začasna nezmožnost za delo
Če osebni zdravnik in zdravniške komisije določijo začetek začasne nezmožnosti za delo z datumom, pomeni, da je nezmožnost nastopila z začetkom navedenega dne.
Plačilo odškodnine za sporno škodo predstavlja neposlovno obveznost. Odmera odškodnine za nepremoženjsko škodo tuji osebi pa se vedno glasi v domači valuti (33. člen zakona o deviznem poslovanju).
Po 5. točki 267. člena ZUP se za nično izreče odločba, ki vsebuje takšno nepravilnost, ki je po izrecni zakonski določbi razlog za ničnost. Ničnostna posledica iz 2. odstavka 88. člena zakona o denacionalizaciji je v tem zakonu določena le za akte civilnega prava, navedene v 1. odstavku 88. člena, ne pa tudi za upravne akte v smislu 5. točke 267. člena ZUP.
Če je premoženje zavezanca v mešani lastnini, ni mogoča vrnitev podržavljenega premoženja v last in posest, razen v primeru, če bi bil zasebni oz. tuji kapital udeležen le z bagatelnimi vložki.
odgovornost delovne organizacije in drugih pravnih oseb nasproti tretjim - odgovornost delavca pri delu
Odgovornost za ravnanje delavcev je objektivna, vendar pa mora škodno dejanje pomeniti prekršitev kakšne skrbnosti (razen v primerih, kadar je določena objektivna odgovornost zaradi posebnih okoliščin, za kar v tem primeru ne gre). Tako delovna organizacija ni odgovorna, če delavec opravi delo s skrbnostjo, ki jo mora organizacija nuditi kot profesionalec. Zato se organizacija reši odgovornosti, če dokaže, da je njen delavec ravnal kot je treba oz. kot bi organizacija ravnala kot oseba, ki se ukvarja z določeno dejavnostjo (skrbnost profesionalca, to je ravnanje v skladu s pravili stroke). Ob takem stanju se pokaže, da je za odgovornost prvotoženke (in v posledici tega tudi za drugotoženko) treba ugotoviti, kaj je dejavnost zavoda (to je njen poslovni predmet), ker da šele ta odgovor na vprašanje, za kakšnega strokovnjaka gre.
odgovornost pri nesreči, ki jo povzročijo premikajoča se motorna vozila - krivdna odgovornost - kdaj je podana krivda
Pri ocenjevanju ustreznosti vožnje nasprotnega vozila neposredno pred srečanjem (in nezgodo), je potrebno upoštevati splošne tedanje prometne razmere, med njimi širino ceste, na njej odvijajoč se promet ipd.
V postopku ugotavljanja državljanstva po 2. odstavku 9. člena ZDen je upravni organ kršil pravila postopka, če v postopku prizadetim osebam ni predočil dokazov, na katere opira svojo odločitev, da bi se stranke o njih lahko izjasnile.
Zatrjevane težke okoliščine in tožnikovo skupno bivanje s člani družine, ki so v Republiki Sloveniji kot begunci, niso drug upravičen razlog za tožnikovo daljše prebivanje v državi po zakonu o tujcih. Tožnik je imel status begunca in je kot tak imel začasno bivališče skupaj s člani svoje družine, vendar je ta položaj izgubil iz razlogov na njegovi strani.
Za osebe, ki na podlagi 2. odstavka 35. člena zakona o državljanstvu FLRJ niso bile vpisane v evidenco državljanov in za katere upravni organ v postopku dokaže, da so bile člani Kulturbunda oz. popolni člani Koroške ljudske zveze (rdeča izkaznica) se šteje, da so bile nemške narodnosti.