odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - vročanje
ZDR glede vročanja izrecno napotuje na pravila ZPP le v 87. členu (vročanje odpovedi), v 177. členu (vročanje pisne obdolžitve v disciplinskem postopku), v 180. členu (vročanje sklepa o disciplinski odgovornosti) ter v 2. odst. 83. člena (vabilo na zagovor v postopku odpovedi iz razloga nesposobnosti, krivdnega razloga in izredne odpovedi). Glede opozorila na izpolnjevanje obveznosti in možnost odpovedi v primeru ponovne kršitve (1. odst. 83. člen ZDR) tega ne določa. Zato lahko delodajalec dokazuje vročitev tega opozorila tudi na drug način.
Odpravnina, ki jo je delavec pridobil zaradi redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi v primeru prisilne poravnave (107. člen ZDR), ni predmet te prisilne poravnave in se ne izplačuje pod pogoji prisilne poravnave; delavec, ki pridobi pravico do te odpravnine, nima statusa ločitvenega upnika.
Če pisna obdolžitev ne vsebuje izrecne navedbe, da bo delavcu možno izredno odpovedati pogodbo o zaposlitvi, zgolj to ne more biti razlog za nezakonitost izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi.
Če je s pravnomočno sodbo ugotovljeno nezakonito prenehanje delovnega razmerja in je delavcu priznana reintegracija, delavec pa se ne vrne na delo, lahko zahteva restitucijo le za čas do pravnomočne odločitve o nezakonitem prenehanju delovnega razmerja.
Delodajalec nima pravne podlage, da bi pri obračunu plače, kot bi jo delavec prejemal v času nezakonitega prenehanja delovnega razmerja, odštel zneske, ki jih je delavec prejel iz naslova zavarovanja za brezposelnost.
Po upokojitvi delavec od delodajalca ne more več zahtevati obračuna bruto plač, ker se statusa delavca in upokojenca izključujeta. Upravičen je lahko le do razlike med pokojnino in neto prejemki, ki bi jih prejemal, če bi bil v delovnem razmerju do pravnomočne odločitve sodišča o nezakonitem prenehanju delovnega razmerja.
ponovna ugotovitev vrednosti nepremičnine - precejšnja sprememba vrednosti
Precejšnja sprememba vrednosti, ki se mora izkazati z mnenjem sodnega cenilca o tržni vrednosti, mora biti posledica določene spremembe na nepremičnini ali spremenjenih tržnih razmer, nikakor pa ne gre za spremembo v smislu te določbe, če drug cenilec, ki ga privatno angažira stranka, drugače ovrednoti nepremičnino, kot jo je ovrednotil sodni izvedenec.
Nobenega dvoma ni bilo, da sta stranki 23.09.2002 sklenili poravnavo glede vse škode, ki je nastala v prometni nezgodi in da se je tožeča stranka kot oškodovanka po plačilu dogovorjenega zneska odpovedala vsakršnim odškodninskim zahtevkom, ki bi izhajali iz prometne nesreče. Takšna ugotovitev namreč povsem jasno izhaja iz vsebine sklenjene poravnave, v kateri je izrecno navedeno, da se nanaša na vso škodo, ki je nastala iz škodnega dogodka - prometne nesreče. Zato nasprotna pritožbena navedba češ, da je poravnava zajemala le tisto obliko škod, ki jo je tožena stranka navedla v poravnalni ponudbi, v sklenjeni poravnavi nima podlage.
izvršba na podlagi verodostojne listine - obrazložen in utemeljen ugovor
Če bi dolžnik v morebitni pravdi svoje trditve dokazal, bi prišlo do zavrnitve tožbenega zahtevka, to pa pomeni, da je tak ugovor, kot ga je dolžnik vložil, glede na navedbe v ugovoru in glede na dokazne predloge obrazložen in utemeljen.
ZPPSL člen 125, 125. ZPP člen 155, 155/1, 495, 495/1, 155, 155/1, 495, 495/1. Odvetniška tarifa člen 5, 5.
spor majhne vrednosti - izpodbijanje dejanj v stečaju - povrnitev stroškov postopka
Edini namen izpodbijanja pravnih dejanj je vrnitev premoženjske koristi, ki se izrazi z denarnim zahtevkom, ta pa v konkretnem primeru predstavlja glavnico v višini 500.000,00 SIT, kar izpolnjuje kriterij spora majhne vrednosti v gospodarskih sporih po 1. odst. 495. čl. ZPP.
Zgolj dejstvo, da je stranko, ki je v pravdi uspela, zastopal pooblaščenec, ki ima v skladu s 1. odst. 53. čl. Zakona o odvetništvu priznan naslov specialista določene smeri, ne pomeni, da so zaradi tega stranki avtomatično kot potrebni stroški nastali stroški v višini odvetniške tarife s povečanjem po 1. odst. 5. člena tarife. Da bi stranka tovrstne povečane stroške lahko utemeljila kot potrebne stroške postopka, bi pri priglasitvi svojih stroškov morala izkazati, da je bilo za njen uspeh v postopku odločilna uporaba posebnega strokovnega ali specialističnega znanja, ki odvetniku daje podlago za višji obračun v smislu 1. odst. 5. čl. Odvetniške tarife.
ZDR člen 88, 88/1, 88/1-1, 100, 88, 88/1, 88/1-1, 100.
odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga - kriteriji za določitev presežnih delavcev
Če gre za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, delodajalcu ni treba uporabiti kriterijev za določitev delavcev, ki jim bo odpovedana pogodba o zaposlitvi, čeprav gre za delovno mesto, na katerem dela več izvajalcev.
učinkovanje sklepa o oprostitvi plačila sodnih taks
Po 1. odst. 14. člena Zakona o sodnih taksah (ZST)učinkuje sklep o oprostitvi plačila taks od dneva, ko je bil pri sodišču vložen predlog za oprostitev, in velja za vse vloge in dejanja, za katere je v skladu z zakonom nastala obveznost tega dne ali pozneje. Predlog za oprostitev plačila sodne takse za ugovor pa je taksni zavezanec v konkretnem primeru priporočeno vložil dne 26.9.2005, torej že po vložitvi ugovora, ki ga je vložil dne 9.8.2005. Zato je bilo potrebno tak predlog zaradi pomanjkanja pravnega interesa zavreči.
ZPP člen 339, 339/2-14, 458, 458/1, 339, 339/2-14, 458, 458/1.
spor majhne vrednosti - pritožbeni razlogi - pomanjkanje razlogov
V kolikor tožena stranka v pritožbi izpodbija ugotovitve sodišča prve stopnje o dejanskem stanju, pa pritožbeno sodišče le pripominja, da je tako izpodbijanje neupoštevno. Tožena stranka s trditvami, da dobavnica z njene strani ni bila podpisana, in da blaga ni prejela, dejansko izpodbija ugotovljeno dejansko stanje, zato so te navedbe neupoštevne.
prisilna poravnava - glasovalne pravice delničarjev
Pri družbah, ki v bilanci stanja, katero je potrdil pooblaščeni revizor, izkazujejo pozitiven kapital, imajo glasovalno pravico vsi delničarji oz. družbeniki (3. odst. 56. člena ZPPSL).
V kvoti terjatev za ugotavljanje rezultata glasovanja pa se upoštevajo le deleži (terjatve) tistih delničarjev oz. družbenikov, ki se udeležijo glasovanja o predlagani prisilni poravnavi (1. odst. 56. člena ZPPSL).
deljive obveznosti - več uporabnikov vode iz istega priključka - razdelitev stroškov
Čeprav odlok posredno pove, da je interna razdelitev stroškov obveznost uporabnikov vode (iz istega priključka), pa s tem še ne daje upravljalcu materialnopravnega upravičenja, da uveljavlja plačilo porabljene vode proti posameznemu uporabniku kot solidarnemu dolžniku, saj ne določa solidarne odgovornosti uporabnikov in tudi ne more biti podlaga zanjo. Večosebne deljive obveznosti so solidarne samo, kadar tako določa zakon ali če se o tem dogovorita stranki.
izredna odpoved - pogodba o zaposlitvi - kaznivo dejanje
V izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi, podani na podlagi 1. alinee 1. odstavka 111. člena ZDR, mora biti navedeno, katero pogodbeno ali drugo obveznost iz delovnega razmerja je delavec kršil in znake katerega kaznivega dejanja naj bi kršitev imela.
spor majhne vrednosti - bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Sodišče toženi stranki ni povedalo, v kateri zadevi jo je pozivalo, niti ni navedlo tožeče stranke niti predmeta spora, zato tožena stranka tudi ni bila dolžna oz. ni mogla natančno na poziv sodišča odgovoriti. Sicer pa je sodišče prve stopnje tudi napačno uporabilo določbe 451. in 452. čl. ZPP. 452. čl. ZPP namreč določa, da lahko v postopku v sporih majhne vrednosti vsaka stranka vloži eno pripravljalno vlogo: tožeča stranka lahko v 8 dneh po prejemu odgovora na tožbo vloži pripravljalno vlogo, v kateri odgovori na navedbe v odgovoru na tožbo. Ta pripravljalna vloga se potem vroči nasprotni stranki, tožena stranka pa lahko v 8 dneh po prejemu pripravljalne vloge tožeče stranke vloži pripravljalno vlogo, v kateri odgovori na navedbe tožeče stranke v njeni pripravljalni vlogi. Istočasen poziv sodišča obema strankama je nesmiseln, saj tožena stranka ni imela na kaj odgovarjati, saj se o njenih navedbah tožeča stranka še ni izjasnila. Zato je sodišče tudi napačno uporabilo določbo 452. čl. ZPP, kar bi prav tako lahko vplivalo na pravilnost in zakonitost odločbe. Sodišče prve stopnje je kasneje res drugopis vloge tožeče stranke vročilo nasprotni stranki, vendar iz dopisa ni razvidno ali je vlogo vročilo v skladu z določbo 452. čl. ZPP, zato s takšno vročitvijo ni bila odpravljena napaka.
ZOR člen 438, 438/2, 438, 438/2. ZNVP člen 35, 35/3, 65, 65/1, 35, 35/3, 65, 65/1.
pogodba o odstopu terjatve - izpolnitev obveznosti odstopniku - prenos delnic
Na veljavnost izpolnitve pogodbene obveznosti tožene stranke družbi U. GmbH, glede na določilo 2. odst. 438. čl. takrat veljavnega ZOR, pogodba o odstopu terjatve z dne 16.2.2000 ni imela učinka, ker je tožena stranka svojo obveznost že izpolnila odstopniku preden je bila obveščena o odstopu.
ZPPSL člen 137, 137/2-2, 137/8, 137, 137/2-2, 137/8. ZPP člen 308, 308.
prijava terjatev v stečajnem postopku - učinek sodno sklenjene poravnave
Po 2. točki 2. odst. 137. člena ZPPSL morajo upniki prijaviti stečajnemu senatu svoje terjatve, ki so oživele zaradi uspelega izpodbijanja, v roku 30 dni od pravnomočnosti odločbe. Zakon res govori o odločbi, vendar pa je po mnenju pritožbenega sodišča treba pritrditi stališču sodišča prve stopnje, da ima sodno sklenjena poravnava enak pravni učinek kot pravnomočna in izvršljiva sodna odločba, na kar kaže tudi določilo 308. člena ZPP, zaradi česar je treba tudi določilo 2. točke 2. odst. 137. člena ZPPSL po mnenju pritožbenega sodišča uporabiti tudi na ta primer. To pa pomeni, da bi moral upnik prijaviti svojo terjatev v stečajnem postopku v 30 dneh po sklenitvi sodne poravnave.