prodaja nepremičnine - vrnitev v prejšnje stanje - predkupna pravica - udeleženec
Po določbi 36.čl. ZIZ je vrnitev v prejšnje stanje v izvršilnem postopku dovoljeno samo, če je zamujen rok za pritožbo ali ugovor.
Pritožnica I.F. utemeljeno očita sodišču prve stopnje, da ji ni vročilo odredbe o prodaji nepremičnine. Pritožnica je solastnica sporne nepremičnine do 5/6 in dolžnik do 1/6. Po določbi 3.odst. 66.čl. SPZ ima pri prodaji nepremičnine predkupno pravico, torej ima zakonito predkupno pravico, ki je ni treba posebej vknjižiti v zemljiški knjigi, saj publicitetni učinek zakonite predkupne pravice izhaja že iz same zakonske določbe SPZ. Po določbi 7.odst. 181.čl. ZIZ odredbo o prodaji vroči sodišče strankam, zastavnim upnikom, drugim udeležencem postopka, osebam, ki imajo vknjiženo predkupno oziroma odkupno pravico in pristojnemu upravnemu organu. 1.odst. 182.čl. ZIZ določa, da kdor ima zakonito ali vknjiženo pogodbeno predkupno oziroma odkupno pravico na nepremičnini, ki je predmet izvršbe, ima prednost pred najugodnejšim ponudnikom, če takoj po končani dražbi izjavi, da kupuje nepremičnino pod enakimi pogoji. I.F. res nima vknjižene zakonite predkupne pravice v zemljiški knjigi, je pa kot solastnica nepremičnine gotovo udeleženka postopka. Izraz udeleženec označuje osebo, ki v postopku izvršbe ali zavarovanja uveljavlja kakšno svojo pravico ali pravno korist, pa ni stranka v postopku. 7.odst. 181.čl. ZIZ res ne govori izrecno o obveščanju tistih, ki imajo zakonito predkupno pravico. V širši krog udeležencev spadajo gotovo imetniki zakonite predkupne pravice. Glede na določbo 1.odst. 182.čl. ZIZ je treba odredbo o prodaji prav gotovo vročiti tudi imetnikom zakonite predkupne pravice, da lahko takoj po dražbi podajo izjavo, da kupijo nepremičnino pod enakimi pogoji. Ker sodišče predkupne upravičenke z zakonito predkupno pravico (udeleženke postopka) ni pravilno obvestilo o javni dražbi, ji je s tem onemogočilo udeležbo v postopku (8.tč. 2.odst. 339.čl. Zakona o pravdnem postopku - ZPP).
Razlogi za nasprotno izvršbo so določeni v 67. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju - ZIZ, postopek pa v 68. čl. ZIZ. Med te razloge ni mogoče uvrstiti obravnavanega primera, ko je dolžnik med izvršilnim postopkom, čeprav zaradi tega postopka prostovoljno nekaj plačal, zato bo moralo sodišče prve stopnje tožnikovo tožbo obravnavati kot tožbo za neupravičeno pridobitev in ne ugotavljati ali so podani razlogi za nasprotno izvršbo.
razveza zakonske zveze - nevzdržnost zakonske zveze
Po 65. čl. ZZZDR sme vsak zakonec zahtevati razvezo zakonske zveze, če je ta iz kateregakoli vzroka postala nevzdržna. Čeprav je torej toženka menila in vztrajala, da ni pogojev za razvezo in ne sprejema tožnikovih razlogov za nevzdržnost zakonske zveze, je za nevzdržnost zakonske zveze dovolj, da jo kot tako subjektivno doživlja tožnik.
predlog za izdajo dopolnilnega sklepa - pristojnost prvostopenjskega sodišča
Tožena stranka v pritožbi predlaga izdajo dopolnilnega sklepa v skladu z določbo 325. člena ZPP v zvezi s členom 332 ZPP. Višje sodišče ugotavlja, da za izdajo predlaganega sklepa ni pristojno, saj je po določbi 325. člena ZPP za izdajo dopolnilnega sklepa oziroma za odločitev o stroškovnem zahtevku tožene stranke pristojno sodišče prve stopnje, zato se bo morala tožena stranka s svojim predlogom obrniti nanj.
ZOR člen 60, 61, 63, 71, 111, 112, 124, 488, 488/1-3, 60, 61, 63, 71, 111, 112, 124, 488, 488/1-3.
nesporazum o predmetu obveznosti - razdor pogodbe - razveza pogodbe zaradi neizpolnitve - odgovornost za stvarne napake - zmotna in izpodbojna pogodba
Izpodbojna pogodba (ki je obremenjena z napako volje po 60. in 61.čl. ZOR), ima pravni učinek in obvezuje stranko, dokler se s konstitutivno sodno odločbo ne razveljavi. Zato izpodbojnih pogodb ni mogoče uspešno izpodbijati z ugovorom v pravdi, ampak le s tožbo na razveljavitev (112. in 117.čl. ZOR).
neupravičena pridobitev - zastaranje terjatve - splošni zastaralni rok
Sodišče prve stopnje je razmerje med strankama pravilno presojalo na podlagi pravil o neupravičeni pridobitvi. Terjatve iz tega naslova zastarajo v splošnem (petletnem) zastaralnem roku iz 346. člena OZ.
osebna služnost - služnost stanovanja - raba - užitek
Iz sodbe jasno izhaja, da toženec v sporni sobi ni nikoli živel. Za rešitev te zadeve je pomembno vprašanje, s katerim se sodba ne ukvarja, ali je bila v konkretnem primeru pravica stanovanja ustanovljena v obliki rabe ali užitka in nanj mora odgovoriti prvostopenjsko sodišče. Če je bila ta služnost ustanovljena v obliki rabe, toženec služnosti ni izvrševal.
vabilo priči za zaslišanje - osebna vročitev - denarna kazen
Zakon ne predvideva, da je potrebno vabilo priči za zaslišanje vročiti osebno (1. in 2. odst. 142. čl. ZPP in 1. odst. 237. čl. ZPP), prvostopenjsko sodišče pa je očitno ocenilo, da osebna vročitev v obravnavanem primeru ni potrebna. Pritožba ni navedla prav nobenih razlogov, s katerimi bi to oceno omajala.
ZNP člen 33, 33/3, 37, 136, 33, 33/3, 37, 136. ZPP člen 286, 286.
določitev meje - močnejša pravica - eventualna maksima - nepravočasna pritožba v nepravdnem postopku
136. člena ZNP določa, da sodišče prvenstveno uredi mejo na podlagi močnejše pravice, če vrednost spornega mejnega sveta ne presega vrednosti, do katere lahko odloča v pravdnem postopku sodnik posameznik.
V 3. odstavku 33. člena ZNP po tej določbi lahko sodišče druge stopnje iz tehtnih razlogov upošteva tudi pritožbo, vloženo po poteku roka, če s tem niso prizadete pravice drugih oseb, ki se opirajo na sklep, ali če se te osebe strinjajo s spremembo ali razveljavitvijo.
ZTLR člen 63, 63/1, 64, 64/1, 63, 63/1, 64, 64/1. ZZK člen 5, 5. ZIZ člen 65, 65/2, 65/3, 65, 65/2, 65/3. ZZK-1 člen 8, 8.
tožba zaradi nedopustnosti izvršbe - načelo zaupanja v zemljiško knjigo - hipoteka, pridobljena z vpisom v javno knjigo
Zaradi načela zaupanja v zemljiško knjigo in zaradi varstva pravnega prometa ima hipoteka prednost in se izvršba na nepremičnini opravi tudi proti tistemu, ki je to nepremičnino pridobil pozneje.
stroški postopka - uspeh pravdnih strank - povod za tožbo
Sodišče prve stopnje je pravilno odločalo o stroških postopka z uporabo 154. čl. ZPP. Ne gre za situacijo iz 157. čl. ZPP. Res je, da je sodišče prve stopnje izdalo sodbo na podlagi pripoznave, vendar 157. čl. ZPP izrecno določa, da če tožena stranka ni dala povoda za tožbo in če je pripoznala tožbeni zahtevek v odgovoru na tožbo oz. na glavni obravnavi, preden se je spustila v obravnavanje glavne stvari, ji mora tožnik povrniti pravdne stroške. Podana morata biti torej dva pogoja, ne samo pripoznava tožbenega zahtevka ampak tudi, da tožena stranka ni dala povoda za tožbo.
obnova postopka - nova dejstva in dokazi - trditveno breme
Tožnik v predlogu za obnovo postopka niti ni navedel in utemeljil, da bi obstajali razlogi, zaradi katerih brez svoje krivde ne bi mogel uveljavljati novih dejstev in dokazov, preden je bil prejšnji postopek končan s pravnomočno sodbo. Slednje je pogoj, da se obnova postopka dovoli in je v primeru, če ta pogoj ni izpolnjen, predlog za obnovo postopka nedovoljen in ne nepopoln, vendar je glede na določbo 1. odst. 398. člena ZPP predlog za obnovo postopka v obeh primerih treba zavreči.
rei vindicatio - lastninska pravica na nepremičnini
Lastnik lahko od vsakogar zahteva vrnitev individualno določene stvari, pri čemer mora dokazati svojo lastninsko pravico na stvari, ki jo zahteva ter da ima stvar v posesti tožena stranka (92. člen Stvarnopravnega zakonika).