spor majhne vrednosti - bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Sodišče toženi stranki ni povedalo, v kateri zadevi jo je pozivalo, niti ni navedlo tožeče stranke niti predmeta spora, zato tožena stranka tudi ni bila dolžna oz. ni mogla natančno na poziv sodišča odgovoriti. Sicer pa je sodišče prve stopnje tudi napačno uporabilo določbe 451. in 452. čl. ZPP. 452. čl. ZPP namreč določa, da lahko v postopku v sporih majhne vrednosti vsaka stranka vloži eno pripravljalno vlogo: tožeča stranka lahko v 8 dneh po prejemu odgovora na tožbo vloži pripravljalno vlogo, v kateri odgovori na navedbe v odgovoru na tožbo. Ta pripravljalna vloga se potem vroči nasprotni stranki, tožena stranka pa lahko v 8 dneh po prejemu pripravljalne vloge tožeče stranke vloži pripravljalno vlogo, v kateri odgovori na navedbe tožeče stranke v njeni pripravljalni vlogi. Istočasen poziv sodišča obema strankama je nesmiseln, saj tožena stranka ni imela na kaj odgovarjati, saj se o njenih navedbah tožeča stranka še ni izjasnila. Zato je sodišče tudi napačno uporabilo določbo 452. čl. ZPP, kar bi prav tako lahko vplivalo na pravilnost in zakonitost odločbe. Sodišče prve stopnje je kasneje res drugopis vloge tožeče stranke vročilo nasprotni stranki, vendar iz dopisa ni razvidno ali je vlogo vročilo v skladu z določbo 452. čl. ZPP, zato s takšno vročitvijo ni bila odpravljena napaka.
ZDR člen 88, 88/1, 88/1-1, 88/2, 88, 88/1, 88/1-1, 88/2.
odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga - odpovedni razlog
Tožnici je delovno razmerje pri toženi stranki nezakonito prenehalo na podlagi redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga zato, ker je bil poslovni razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi fiktiven. Pravi razlog za odpoved je bil spor med pravdnima strankama zaradi povzročene prometne nesreče in škode, ki je s tem v zvezi nastala delodajalcu. Taka odpoved pogodbe o zaposlitvi je neveljavna, četudi bi jo tožena stranka podala s soglasjem delavca.
ZDR člen 88, 88/1, 88/1-1, 100, 88, 88/1, 88/1-1, 100.
odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga - kriteriji za določitev presežnih delavcev
Če gre za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, delodajalcu ni treba uporabiti kriterijev za določitev delavcev, ki jim bo odpovedana pogodba o zaposlitvi, čeprav gre za delovno mesto, na katerem dela več izvajalcev.
Za zakonitost izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi (111. člen ZDR) mora biti izpolnjen tudi pogoj, določen v 1. odstavku 110. člena ZDR - da ob upoštevanju vseh okoliščin in interesov obeh pogodbenih strank delovnega razmerja ni mogoče nadaljevati do izteka odpovednega roka. Navedene okoliščine je potrebno ugotavljati in presojati glede na naravo, težo in posledice kršitve, kakor tudi glede na to, kako je kršitev vplivala na razmerje strank, medsebojno zaupanje, možnost nadaljnjega sodelovanja in podobno.
ugotovitev vrednosti nepremičnine - uporaba določb zpp o izvedencih - nova dejstva in dokazi
Postopek cenitve v ZIZ ni natančno opredeljen. Smiselno za tek postopka se uporabljajo določbe Zakona o pravdnem postopku (ZPP), ki se nanašajo na izvedence (15.čl. ZIZ).
zavrženje ugovora zoper sklep o izvršbi - nepopolna vloga
V obravnavanem primeru je predmet pritožbe sklep sodišča prve stopnje, s katerim je le-to ugovor drugodolžnice zavrglo. Drugodolžnica teh ugotovitev sodišča v vloženi pritožbi sploh ne izpodbija, pač pa poudarja, da ni nosilka obveznosti. To niso razlogi, iz katerih bi bilo mogoče uspešno izpodbijati sklep o zavrženju ugovora.
Res je, da je storilec dne (in ne kot navaja v svoji pritožbi) na Pošti oddal pismeno sporočilo imenovano "opravičilo" na vabilo za zaslišanje za dne ob uri zaradi že planiranih neodložljivih obveznosti za ta dan. Takšnega sporočila pa prvostopno sodišče utemeljeno ni štelo za opravičilo, saj za opravičilo ni dovolj, da obdolženec samo navede, da se vabilu ne more odzvati brez navedbe vzroka, ali da navede kak neopravičljiv vzrok (neodložljive obveznosti), ampak mora biti vzrok za neudeležbo pri zaslišanju objektivno opravičljiv (bolezen ali kakšna druga nepremagljiva ovira, zaradi katere se ne more odzvati na vabilo), ter ga mora tudi sporočiti sodišču, ki upravičenost izostanka kršitelja presoja ustrezno strogo z vidika njegove pričakovane procesne discipline, saj postopek z zahtevo za sodno varstvo uveljavlja načelo sodelovalne dolžnosti kršitelja in njegovo aktivno udeležbo kot vložnika zahteve, ki mora biti sam najbolj zainteresiran za izid postopka, ter mu udeležba v postopku nikakor ne more biti v nesorazmerno breme ob dejstvu, da se je na vabila sodišča treba odzvati, kot je treba presojati tudi dejanske, stvarne in utemeljene razloge, zaradi katerih naj bi se vlagatelj zahteve za sodno varstvo ne mogel udeležiti zaslišanja pred sodiščem.
Terjatev, ki je predmet obravnavanega gospodarskega spora, glede na obrazloženo velja za ugotovljeno (3. odstavek 142. člena ZPPSL). Tako ugotovljenim terjatvam se pripisuje učinek pravnomočnosti (prim. še 2. točko 2. odstavka 163. člena ZPPSL). Pritožbeno sodišče zato ocenjuje, da je po izdaji sodbe sodišča prve stopnje nastopila ovira pravnomočno razsojene stvari. Na to procesno oviro pa mora sodišče paziti ves čas postopka po uradni dolžnosti (2. odstavek 319. člena ZPP).
odškodnina za škodo, nastalo v prometni nesreči - soodgovornost - pešec na rolerjih - avtomobilist
Poleg tega, da je pri odločanju o soodgovornosti tožnika treba upoštevati veliko tveganje za nastanek škode, ki ga prinaša uporaba motornih vozil, je treba upoštevati tudi, da je voznik dovoljeno hitrost prekoračil za 40 km/h, pri čemer bi nesrečo lahko preprečil, če bi vozil s predpisano hitrostjo. Voznik avtomobila je pravočasno videl tožnika na rolerjih, mogel in moral bi računati s tem, da lahko pride do nenadne spremembe smeri njunega gibanja in bi moral hitrost prilagoditi tem okoliščinam. Če namreč udeleženec v prometu v konkretnih okoliščinah lahko pričakuje oziroma predvideva napačno ravnanje drugega, mora storiti vse, da nastanek škode prepreči . Voznik avtomobila pa tega ni storil, ampak je vozil celo nad dovoljeno omejitvijo.
Res je, da je treba posledice instinktnega odziva pripisati ravnanju tistega, ki je odgovoren za nastanek takšne situacije. V tožnikovem primeru sta nevarno situacijo povzročila oba: tako tožnik kot voznik avtomobila, zato tudi posledic tožnikovega instinktivnega ravnanja ni mogoče pripisati le vozniku avtomobila.
Odločilno dejstvo v tej zadevi je, da gre za zelo majhnega otroka (ob izdaji sklepa sodišča prve stopnje še ni dopolnil 14 mesecev), za katerega oče predstavlja tujca, tujcem pa majhni otroci praviloma ne zaupajo, v njihovi bližini se lahko počutijo celo nelagodno in ogroženo. Tožnik si bo moral torej otrokovo naklonjenost in zaupanje šele pridobiti. Zato je v otrokovo korist, da pri uvajanju stikov pomaga strokovno usposobljena oseba centra za socialno delo, čeprav otrok tudi te ne pozna. Ta oseba bo namreč kot strokovnjak lahko pomagala tako otroku kot tožniku pri medsebojnem navezovanju stikov in posredovala v primeru, če bi se otrok zaradi neznanih oseb znašel v stiski. Pomoč pri navezovanju stikov bo torej lahko dobrodošla tudi tožniku, saj mora tudi sam otroka šele spoznati. Prav tako se pritožbeno sodišče strinja z obsegom stikov, torej dvakrat tedensko po eno uro, saj bi daljše časovno obdobje v neznanem okolju na otroka lahko vplivalo obremenjujoče.
Gre za začasne stike - začasna odredba po naravi namreč pomeni le začasno ureditev nekega razmerja - ki bodo lahko potem, ko (in če) bosta tožnik in otrok presegla obdobje medsebojnega spoznavanja, pogostejši, če bo seveda to narekovala korist otroka.
Ničnostni zahtevek se uveljavlja s t. i. ugotovitveno tožbo, medtem ko je tožba za uveljavljanje izpodbojnosti oblikovalne narave. S slednjo se pravno razmerje ustanavlja, preoblikuje oziroma odpravlja, kar je močnejša oblika pravnega varstva kot ugotovitvena tožba, ki zgolj ugotavlja obstoj/neobstoj pravnega razmerja. Če bi sodišče tožniku, ko bi ta uveljavljal šibkejše pravno varstvo (tj. z ugotovitveno tožbo), nudilo močnejše pravno varstvo (tj. izdalo oblikovalno sodbo), bi s tem prekoračilo tožbeni zahtevek, kar bi bilo v nasprotju z načelom dispozitivnosti.
Tožnik, ki trdi, da je zakonec brez njegovega soglasja razpolagal s stvarjo, ki sodi v njuno skupno premoženje, mora tožbo vložiti najkasneje v treh let od dne, ko je bila sklenjena pogodba, s katero je stvar iz njunega skupnega premoženja prešla v pravno sfero tretje osebe, sicer to pravico izgubi.
elementi odškodninske odgovornosti - specialni civilni delikt - hrup, ki presega normalne meje
V predmetni zadevi ni podana podlaga iz 154. člena Zakona o obligacijskih razmerjih - ZOR, kajti predvajanje glasbe v diskoteki ni nedopustno ravnanje, saj je za svoje delovanje tožena stranka imela dovoljenje. V predmetni zadevi gre zato za primer tako imenovanega "specialnega" civilnega delikta, ko iz sicer dovoljenega ravnanja izvira nedopustna škoda, tak primer pa ureja 3. odst. 156. člena ZOR.
ugovor tretjega - nedopustnost izvršbe - izkaz verjetnosti pravice, ki preprečuje izvršbo - odgovor upnika na ugovor tretjega
Če eden izmed upnikov na ugovor tretjega ne odgovori, ga zadenejo posledice, določene v prvem odstavku 65. člena ZIZ, vendar le pod pogojem, da je tretji izkazal verjetnost zatrjevane pravice, ki preprečuje izvršbo.
Tretja je s predložitvijo notarsko overjene kupoprodajne pogodbe, ki je bila sklenjena sedem let pred pričetkom izvršilnega postopka ter takrat tudi predložena davčnemu organu za odmero davka, ter z izkazom, da je pred pričetkom izvršilnega postopka tudi že podala predlog za vknjižbo svoje lastninske pravice (čeravno zaradi ovir, ki se nanašajo na drugega upnika, do vknjižbe lastninske pravice ni prišlo), obstoj zatrjevane pravice, ki preprečuje izvršbo, verjetno izkazala.
Pravna sodišča bodo pri odločanju o vseh tistih postopkih, ki do dneva učinkovanja ustavne odločbe še niso pravnomočno končani, morala upoštevati v 376. členu OZ vsebovano prepoved ultra alterum tantum, če bodo po 1.1.2002 natekle zamudne obresti dosegle oziroma presegle glavnico. Izvršilna sodišča pa bodo še naprej vselej vezana na pravnomočne izvršilne naslove neupoštevaje ali bodo prisojene zamudne obresti v trenutku izvršitve odločb že dosegle oziroma presegle glavnico.
spor majhne vrednosti - pritožbeni razlogi - vročitev vabila na glavno obravnavo - fikcija vročitve - načelo dispozitivnosti
Sodišče ne sme izvajati dokazov po uradni dolžnosti (razen če ne gre za nedovoljena razpolaganja z zahtevkom iz 3. člena ZPP), temveč mora vsaka stranka pravočasno navesti dejstva, na katera opira svoje trditve, za dokazovanje tako navedenih dejstev pa mora sama predlagati dokaze.
Upoštevajoč določilo 118. člena takrat veljavnega Stanovanjskega zakona (SZ) je tožena stranka s sklenitvijo kupoprodajne pogodbe prevzela vse pravice in obveznosti, ki jih imajo lastniki stanovanj, zato zahtevek tožeče stranke na nadomestitev koristi od uporabe tuje stvari (198. člen OZ), ki se nanaša na vtoževano obdobje od julija 2002 do julija 2005, ne pride v poštev.
ZTLR člen 28, 28/4, 28, 28/4. ZZK člen 5, 5/4, 5, 5/4.
priposestvovanje - dobra vera - načelo zaupanja v zemljiško knjigo
Na načelo zaupanja v zemljiško knjigo se lahko sklicuje le tisti, ki ni vedel in tudi ni mogel vedeti, da je lastnik neka druga oseba. Načelo zaupanja v zemljiško knjigo se ne nanaša samo na poznavanje zemljiškoknjižnega stanja, ampak tudi na nepoznavanje izvenknjižnega stanja. Zato se nanj ne more sklicevati tisti, ki je vedel, da se zemljiškoknjižno stanje ne ujema z izvenknjižnim oz. se nanj lahko sklicuje samo tisti, ki ni vedel, ali ni mogel vedeti, da se izvenknjižno stanje ne ujema z zemljiškoknjižnim stanjem.
stroški postopka - priglasitev stroškov do konca glavne obravnave
Tožeči stranki ni mogoče očitati, da stroškov do konca glavne obravnave ni priglasila; le-ta namreč niti ni vedela, da bodo stroški nastali, niti ni bila dolžna računati na to, da njen predujem ne bo zadoščal za kritje vseh stroškov začasne zastopnice.