KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00075640
KZ-1 člen 38, 38/1, 47, 47/1, 47/2, 260, 260/1, 260/2, 260/5, 262, 262/1. ZKP člen 371, 371/1, 371/1-11, 373.
izdaja tajnih podatkov - kaznivo dejanje dajanja podkupnine - absolutna bistvena kršitev določb kazenskega postopka - nerazumljiv izrek - pomanjkljivi razlogi o odločilnih dejstvih - čas izvršitve kaznivega dejanja
S pritožbo pa ni mogoče soglašati. Izpodbijana sodba ima namreč dovolj tehtne in prepričljive razloge o vseh odločilnih dejstvih, izrek izpodbijane sodbe pa tudi ni nejasen, pomanjkljiv in nerazumljiv in tudi ni v nasprotju z razlogi in podatki v spisu, o čemer skuša prepričati zagovornica v pritožbi. Čas storitve obravnavanega kaznivega dejanja (od neugotovljenega dne v letu 2020 do 13. 4. 2021) je dovolj determiniran. Čas storitve obravnavanega kaznivega dejanja, kot sestavni del opisa, je v sodbi namreč dovolj označen s časovnim okvirjem ravnanja obdolženca, pri čemer je izpostaviti, da v obravnavani zadevi čas storitve kaznivega dejanja (kar velja tudi za kraj storitve – na območju X.) ne predstavlja odločilnega dejstva. Čas (in kraj) storitve obravnavanega kaznivega dejanja ne predstavlja zakonskega znaka kaznivega dejanja, njegovo kvalificirano obliko, sprememba datuma ali kraja storitve pa tudi v ničemer ne vpliva na težo obdolžencu očitanega kaznivega dejanja ali kazenske odgovornosti, datum pa tudi ni pomemben zaradi ugotavljanja zastaranja ali podobnega. Opis kaznivega dejanja v izreku, poleg časa storitve, vsebuje opis obdolženčevega ravnanja, pri čemer je opis obdolžencu očitanega kaznivega dejanja po oceni pritožbenega sodišča torej tudi dovolj zamejen, da je obdolžencu omogočil obrambo. Čeprav je čas kaznivega dejanja sicer pomembna modaliteta opisa dejanj, pa, kot je že povedano, ni odločilna okoliščina. Pritožbene trditve, da je izrek izpodbijane sodbe, glede na v pritožbi navedene okoliščine, torej pomanjkljiv in nerazumljiv in tudi v nasprotju z obrazložitvijo, so tako neutemeljene.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00075202
KZ-1 člen 47, 48a, 251, 251/1, 308, 308/3, 308/6. ZKP člen 285č, 285č/6.
kaznivo dejanje prepovedanega prehajanja meje ali ozemlja države - predobravnavni narok - priznanje krivde - sodba na podlagi sprejetega priznanja krivde - odločba o kazenski sankciji - denarna kazen - odmera kazni - kaznovalni predlog državnega tožilca - vezanost sodišča na kaznovalni predlog - načelo individualizacije kazenskih sankcij - olajševalne in obteževalne okoliščine
Izrek denarne kazni je pogojen tako z določitvijo števila dnevnih zneskov, kot tudi z določitvijo višine denarnega zneska in šele zmnožek obeh parametrov (katerih vsebina je določena v drugem, tretjem in četrtem odstavku 47. člena KZ-1) v končni fazi privede do skupnega zneska, pri čemer šele ta skupni znesek de facto predstavlja višino obdolženemu izrečene denarne kazni. Z vidika presoje, ali je bila obdolžencu izrečena strožja kazenska sankcija, denarna kazen, ni ključna okoliščina glede s strani tožilca predlaganega števila dnevnih zneskov, ampak je potrebno upoštevati višino skupnega zneska obdolžencu izrečene denarne kazni.
motenje posesti - posestno varstvo - pogoji za sodno varstvo - uporaba tujega stanovanja - namen uporabe - posest ključev - vstop v stanovanje - zamenjava ključavnice - vsebina SMS sporočil - prekarij - posodbena pogodba - čas uveljavljanja zahtevka
Ni videti prepričljivih razlogov, zakaj naj bi tožnica, ob zatrjevani vednosti, da je bila ključavnica zamenjana v začetku aprila, šele 1. 6. 2022 poskusila vstopiti v stanovanje oziroma bi šele takrat preverjala dejansko stanje.
Sodna praksa prekaristu v razmerju do dajalca prekarija ne daje posestnega varstva, a pritožnica razmerje zmotno opredeljuje kot prekarij. Za prekarij kot posebno vrsto posodbenega razmerja gre namreč takrat, ko nista določena ne čas trajanja uporabe in ne namen uporabe.
izločitev dokazov - privilegij zoper samoobtožbo - zbiranje obvestil s strani policije - pouk o privilegiju zoper samoobtožbo - izjava obdolženca
Prvostopenjsko sodišče je utemeljeno odločilo, da se vsebina navedenih izjav A. A. izloči ne glede na obliko, v kateri je povzeta.
Sodišče prve stopnje pri utemeljevanju svoje odločitve ni izhajalo iz kršitve dolžnosti policistov, da A. A. pred podajo izjav poučijo v skladu z določbo četrtega odstavka 148. člena ZKP, pač pa iz dejstva, da se v dokaznem gradivu, ki predstavlja podlago vloženi obtožnici, nahajajo izjave obdolženca, katere je podal kot občan, ko še ni bil poučen v skladu s privilegijem zoper samoobtožbo. Takšne izjave predstavljajo dokazno gradivo, ki v skladu z določbo drugega odstavka 83. člena ZKP ne more predstavljati podlage za obtožbene očitke zoper obdolženca.
zadržanje na zdravljenju v oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve - odpustitev iz oddelka pod posebnim nadzorom pred potekom roka
Sodišče prve stopnje je po oceni sodišča druge stopnje napravilo prepričljivo dokazno oceno, temelječo na metodološkem načelu iz 8. člena ZPP, in pravilno zaključilo, da pogoji za odpust po 78. oz. 71. členu ZDZdr niso podani, ker se zdravstveno stanje udeleženca še ni toliko izboljšalo. Tako pritožba ne uspe prepričati, da ne bi bilo več razlogov za zadržanje udeleženca v varovanem oddelku socialno varstvenega zavoda.
OZ člen 180, 180/1, 180/3. ZPP člen 8, 154, 154/1, 161, 161/1, 161/2, 165, 165/3, 195, 339, 339/2, 339/2-14, 350, 350/2, 354, 354/1.
denarna odškodnina za duševne bolečine zaradi smrti bližnjega - krog upravičencev do odškodnine iz naslova smrti bližnjega - romska skupnost - polbrat - polsestra - očetovstvo kot predhodno vprašanje - vpis v matični register - učinek erga omnes - trajnejša življenjska skupnost kot pravni standard - ločeno gospodinjstvo - ekonomska odvisnost - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - nejasni in nasprotujoči si razlogi o odločilnih dejstvih - izostanek dokazne ocene - navadno sosporništvo - deljena odgovornost za plačilo pravdnih stroškov
Ugotovitev očetovstva z vsemi pravnimi posledicami ureja družinska zakonodaja. V skladu s stališči teorije in dolgoletne usklajene sodne prakse ga je dopustno ugotavljati le kot glavno in ne kot predhodno vprašanje. Gre namreč za statusno vprašanje, ki velja erga omnes, predhodna vprašanja pa se rešujejo samo v razmerju med pravdnima strankama. Za ugotavljanje očetovstva je predpisan poseben postopek.
Kot glavno ali predhodno vprašanje je vselej dopustno obravnavati spor o tem, ali je bilo očetovstvo že ugotovljeno ali priznano na način, ki je bil veljaven v času ugotovitve oz. priznanja.
Med brati in sestrami ekonomska soodvisnost ni značilna in običajna. Za polbrate in polsestre pa tudi ne bi bilo tako nenavadno, da ne bivajo ves čas skupaj, vendar kljub temu tvorijo enotno trajnejšo življenjsko skupnost s polbrati in polsestrami.
spor majhne vrednosti - delni umik tožbe - delna ustavitev postopka - delna izpolnitev tožbenega zahtevka - predlog tožene stranke - izvedba naroka v sporu majhne vrednosti - nepristop stranke na narok - delna sodba na podlagi pripoznave - zakonska domneva
Sodišče prve stopnje je pravilno uporabilo določbo tretjega odstavka 454. člena ZPP in izdalo sodbo na podlagi pripoznave, saj toženka, ki je predlagala izvedbo naroka, nanj kljub pravilnemu vabljenju, ni pristopila. Tudi presoja sodišča prve stopnje, da ne gre za zahtevek, s katerim ne more razpolagati, je pravilna.
sodni depozit - dvig denarnih sredstev - pasivnost udeleženca - prekluzivni ali zastaralni rok - zakonski prekluzivni rok - epidemija - interventni ukrepi
177. člen ZNP (enako velja za sedaj veljavni 214. člen ZNP-1) sicer govori o zastaranju pravice, a pritožbeno sodišče meni, da je rok, ki ga določa, pravilneje opredeliti kot prekluzivni. OZ namreč v 345. členu določa, da se pravila o zastaranju ne uporabljajo v primerih, ko je v zakonu določen rok, v katerem je treba vložiti tožbo ali opraviti določeno dejanje, ker bi bila sicer pravica izgubljena. In do take posledice pride tudi v primeru pasivnosti udeleženca postopka o sodnem depozitu. Predmet, ki je bil dan v depozit, s potekom roka postane last Republike Slovenije, pravica udeleženca zahtevati izročitev, pa ugasne. Taka posledica tudi sicer za zastaranje ni značilna, saj pri zastaranju pravica ne ugasne, ampak preneha le pravica zahtevati izpolnitev. Tudi to, da potek roka sodišče upošteva po uradni dolžnosti in da mora sodišče na rok udeleženca opozoriti (glej 173. in 175. člen ZNP), ni značilno za zastaralni rok. Zastaranje namreč sodišče upošteva le na ugovor stranke.
Država je v zvezi s to epidemijo Corona virusa z zakonom (ZZUSUDJZ) in s sklepi Vlade RS med drugim določila, da roki za uveljavljanje pravic strank v sodnih postopkih, določeni z zakonom, kamor sodi tudi rok po 177. členu ZNP oziroma 214. členu ZNP-1, ne tečejo v skupnem trajanju 115 dni.
Utemeljen je zaključek, da je bila bistvena prodaja nepremičnine in da je bila določba o (neopredeljenih) premičninah vnesena le iz davčnih razlogov.
Bistveno je, da je predkupnemu upravičencu nepremičnina ponujena pod bistveno enakimi pogoji, zato posamezna malenkostna odstopanja še ne pomenijo, da ponudba ne izpolnjuje zakonskih pogojev.
Ali je bila dejanska pogodbena volja tožencev, da se določi posebna realna vrednost tako za nepremičnino kot za premičnine, ni pomembno, ker je sodišče ugotovilo, da je tožnik zavrnil ponudbo prve toženke z elektronskim sporočilom, v katerem je ponudil bistveno nižjo ceno.
OZ člen 634, 634/1, 635, 635/1, 636, 649, 660, 663, 663/1, 663/2, 663/3.
gradbena pogodba - gradbena in podjemna pogodba - odgovornost izvajalca za napake gradbe - materialni prekluzivni rok - izguba pravice uveljavljanja jamčevalnih zahtevkov
Sodišče prve stopnje je na podlagi v 5. točki te obrazložitve navedenih dejanskih ugotovitev, ki pritožbeno niso izpodbijane, na podlagi uporabljenega materialnega prava pravilno sklepalo, da je prišlo do zamude grajanja napak ob izhodišču uporabe pravil podjemne pogodbe in tudi ob izhodišču uporabe pravil gradbene pogodbe, pri tem pa je spregledalo, da bi lahko glede na trditve v tožbi prišlo tudi do uporabe materialne določbe 636. člena OZ, ki velja za podjemno pogodbo oziroma tretjega odstavka 663. člena OZ, ki velja za odgovornost za napake pri gradbeni pogodbi, za katero med drugim velja še, da se, če ni v poglavju OZ o gradbeni pogodbi drugače določeno, uporabljajo glede odgovornosti za napake gradbe ustrezne določbe iz poglavja OZ o podjemni pogodbi (660. člen OZ).
ZPP člen 181, 181/1, 181/2, 274, 274/1, 343, 343/4, 352.
delno zavrženje tožbe - pravni interes za pritožbo tožene stranke - nedovoljena pritožba - pravni interes za ugotovitveno tožbo - veljavnost najemne pogodbe - nezakonita odpoved - predhodni preizkus tožbe
Sodišče prve stopnje je tožbo delno zavrglo, kar pomeni, da je odločitev v korist tožene stranke. Slednja zato nima pravnega interesa za vložitev pritožbe zoper to odločitev.
Vprašanje pravnega interesa ugotovitvene tožbe je sicer res predmet predhodnega preizkusa tožbe, sodišče prve stopnje pa se lahko do tega opredeli tudi kasneje v postopku, in če se izkaže, da pravni interes ni podan, tožbo zavrže.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSK00077328
ZZK-1 člen 36, 36/1, 36/2, 49, 49/1, 49/1-2. OZ člen 21, 27.
predznamba lastninske pravice - predkupni upravičenec - ponudba za odkup nepremičnin - sprejem ponudbe - zavezovalni pravni posel
Predlagatelj je predkupni upravičenec. Lastnik nepremičnine mu je pisno ponudil nepremičnino v odkup in predlagatelj je ponudbo pisno v celoti sprejel, tako kot se je glasila. Izpolnil je tudi dodatni pogoj nakazila kupnine. Po določbi 21. člena v zvezi s 27. členom Obligacijskega zakonika bi to lahko pomenilo, da je bila pogodba (zavezovalni pravni posel) sklenjena. Položaj bi torej po svojih značilnostih ustrezal položaju, ko ima kupec v rokah zasebno listino ali notarski zapis prodajne pogodbe, ki pa ne vsebuje zemljiškoknjižnega dovolila. Sodišče prve stopnje bi zato moralo določbo 2. točke prvega odstavka 49. člena ZZK-1 uporabiti smiselno in presojati, ali predložene listine po določbah OZ izkazujejo sklenitev zavezovalnega posla. Če bo ugotovilo, da to drži, bo moralo predznambo dovoliti že na podlagi teh listin.
začasna odredba o varstvu in vzgoji otroka - ukrepi za varstvo koristi otroka - nadomestitev soglasja starša - pogoji za izdajo začasne odredbe v sporih iz razmerij med starši in otroki - restriktiven pristop pri ureditvenih začasnih odredbah - mnenje centra za socialno delo glede otrokove koristi - prešolanje učenca osnovne šole - kršitev pravice do izjave v postopku - pritožba, vložena po izteku roka
Z začasnimi odredbami v družinsko pravnih zadevah se začasno uredi izjemen položaj, v katerem je otrok tako ogrožen, da ni mogoče čakati na zaključek postopka in pravnomočnost odločitve. Njihova izdaja je omejena na nujne primere, v katerih bi lahko prišlo do nesorazmerno težko popravljive škode ali nasilja. Ni dvoma, da je treba k izdaji začasnih odredb pristopati restriktivno, ker imajo v družinsko pravnih zadevah velik neposreden vpliv na končno odločitev.
kreditna pogodba - neplačilo obveznosti - verodostojna listina - določljivost tožbenega zahtevka - določnost zahtevka - dolgovi - specifikacija dolga - konto kartica - priložene listine - dokazno breme - spor majhne vrednosti
Zaključek sodišča, da ni mogoče preizkusiti, koliko je tožnik na nek datum res dolgoval, od katerih zneskov in za katero časovno obdobje so tekle zamudne obresti, ne drži. Vse podatke je brez težav moč razbrati iz predložene verodostojne listine. Vse to tožencu tudi zadošča za obrambo.
Na strani kreditojemalca je dokazno breme, da dokaže, da je svoje obveznosti po kreditni pogodbi v celoti plačal.
ZFPPIPP člen 443. ZPod člen 188, 188/1, 188/1-4. ZS člen 3.
naknadno najdeno premoženje izbrisane pravne osebe - premoženje izbrisane družbe - predlog za začetek stečajnega postopka - izbris iz sodnega registra brez likvidacije - statusne spremembe - prenehanje družbe - vpis izbrisa - družbeno podjetje - pravica uporabe na nepremičnini v družbeni lastnini - pravica uporabe javne ceste - pridobitev lastninske pravice na podlagi zakona
Če se v primeru prenehanja družbe zaradi statusnih sprememb po izbrisu družbe iz registra najde določeno premoženje, gre za situacijo podobno primeru, ki ga ureja 443. člen ZFPPIPP.
stek prekrškov - idealni stek - neenotna sodna praksa - odgovornost pravne osebe za prekršek - ekskulpacijski razlog
Presoja zakonskih opisov prekrškov po 3. alineji četrtega odstavka 30. člena ZCes-1 in po 1. alineji osmega odstavka 30. člena ZCes-1 po oceni pritožbenega sodišča ne izkazuje nobenega od odnosov, ki so podlaga za navideznost steka. Zakonodajalec je z oblikovanjem dveh ločenih prekrškov, povezanih s prekoračitvijo osne obremenitve vozila, ki na ravni zakonskih opisov nista v odnosu specialnosti, subsidiarnosti ali konsumpcije (vključno z inkluzijo), izrazil svojo namero, da kršitelji odgovarjajo za oba prekrška. Med prekrškoma torej obstaja pravi idealni stek po volji zakona. Tudi presoja zakonskih opisov prekrškov iz druge alineje četrtega odstavka 31. člena ZCes-1 in po 3. alineji devetega odstavka 31.a člena ZCes-1 ne izkazuje nobenega od odnosov, ki so podlaga za navideznost steka. Zakonodajalec je z oblikovanjem dveh ločenih prekrškov, povezanih s prekoračitvijo največje dovoljene mase vozila, ki na ravni zakonskih opisov nista v odnosu specialnosti, subsidiarnosti ali konsumpcije (vključno z inkluzijo), izrazil svojo namero, da kršitelji odgovarjajo za oba prekrška.
ZFPPIPP člen 385, 385-1, 416, 416/4, 416/4-1, 417, 417/1, 417/1-1. ZPP člen 100.
osebni stečaj - smrt stečajnega dolžnika - stečaj zapuščine - nadaljevanje postopka - nadaljevanje postopka osebnega stečaja kot stečaj zapuščine
Dejstvo, da se je postopek osebnega stečaja nad prvim tožencem zaradi njegove smrti nadaljuje kot stečaj zapuščine, nima za posledico prenehanja učinkovanja pravnih dejanj, ki jih je v postopku osebnega stečaja opravil prvi toženec kot dolžnik preko svojega pooblaščenca (sicer v nasprotju s pravnimi dejanji stečajnega upravitelja), kot zmotno meni tožnica. Procesno pooblastilo s smrtjo pooblastitelja (prvega toženca) ne preneha in se pravda nadaljuje s pooblaščencem, ki je pooblaščenec dedičev stranke, dokler mu dediči pooblastila ne prekličejo.
Podobno kot ima v postopku osebnega stečaja status stranke dolžnik, imajo v postopku stečaja zapuščine status stranke tudi dediči, razen če so se odpovedali dediščini. S smrtjo dolžnika se stečajni postopek ni končal, niti se v konkretnem primeru ni postopek stečaja zapuščine začel na novo, ampak se stečajni postopek zgolj nadaljuje. Postopek osebnega stečaja in postopek stečaja zapuščine se štejeta za celoto.
Bistvena posledica nadaljevanja postopka osebnega stečaja s postopkom stečaja zapuščine je, da dediči kot nove stranke postopka v postopek vstopijo v zatečenem stanju postopka osebnega stečaja ob smrti zapustnika. Od tega trenutka dalje je treba dedičem priznati procesno upravičenje za uveljavljanje varstva svojih interesov v postopku, posledično pa tudi v pravdi zaradi ugotovitve obstoja prerekane terjatve.
OZ člen 111, 111/2, 116, 116/2, 440, 477, 488, 488/1, 490, 490/1, 495.
kupoprodajna pogodba - naknadna nemožnost izpolnitve - prodaja tuje stvari - odvzem stvari - nemožnost izpolnitve
V primeru odvzema pogodbenega predmeta ne pride v poštev uporaba 495. člena OZ, ki določa rok za uveljavljanje kupčeve pravice iz pravnih napak oziroma pravic do odstopa od pogodbe ali pravice do sorazmernega znižanja kupnine in pravice do povračila škode. Po prvem odstavku 490. člena OZ velja, če druga oseba kupcu stvar vzame, domneva, da je kupec z nastopom tega pravnega dejstva uresničil pravico odstopiti od pogodbe, ki jo OZ izrazi z besedami "je pogodba razdrta po samem zakonu".
CIVILNO PROCESNO PRAVO - JAVNA NAROČILA - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL00075685
ZPP člen 214, 214/2, 287, 287/2, 339, 339/2, 339/2-8, 356, 362, 362/1. OZ člen 73, 73/1, 73/3. ZPVPJN člen 44, 44/1, 44/1-2.
razveljavitev prvostopenjske sodbe - ponovno odločanje - pooblastilo po zaposlitvi - naknadna odobritev pogodbe - konkludentno ravnanje - neupravičena obogatitev - javno naročanje - nesporno dejstvo - nepopolno dejansko stanje - neobrazložena zavrnitev dokaznega predloga - kršitev pravice do izjave - napotilo pritožbenega sodišča - dodelitev zadeve drugemu sodniku
Dejstvo, da je tožnica tožencu dobavljala blago brez predhodno izvedenega postopka javnega naročanja in brez na njegovi podlagi sklenjene pogodbe, ne izključuje presoje sodišča o utemeljenosti tožbenega zahtevka na podlagi pravila o neupravičeni obogatitvi. Ta institut je v obligacijskem pravu samostojen vir obveznosti, zato je potrebno v vsakem posamičnem primeru presoditi, ali so izpolnjene zatrjevane predpostavke za utemeljenost tožbenega zahtevka na tej podlagi. Kogentna pravila o javnem naročanju v to ureditev neposredno ne posegajo. Edina civilna sankcija, ki jo določa ZPVPJN, je izpodbojnost pogodbe, kadar je bila ta sklenjena v nasprotju s pravili javnega naročanja.