ZPP člen 154, 154/1, 154/2, 155, 155/1. Pravilnik o povrnitvi stroškov v pravdnem postopku (2003) člen 9, 9/4.
stroški postopka - delni umik - uspeh strank v postopku
Sodišče prve stopnje je stroškovno odločitev sprejelo na podlagi drugega odstavka 154. člena ZPP, ki ureja situacijo, ko stranka deloma uspe v sporu. Navedeno je zmotno, saj je tožnica v sporu uspela v celoti.
skrbnik - postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - center za socialno delo kot skrbnik - naloge skrbnika
Sodišče prve stopnje je po oceni pritožbenega sodišča pravilno zaključilo, da glede na izkazan izrazito konflikten odnos med predlagateljico in udeležencem (kandidatom za skrbnika) in glede na pretekla v izpodbijanem sklepu opisana ravnanja udeleženca, ki niso bila izvedena v največjo korist nasprotne udeleženke ampak kot odziv na medsebojne spore s predlagateljico, od udeleženca ni mogoče pričakovati, da bo pravilno, torej v največjo možno korist zgolj in samo nasprotne udeleženke, opravljal skrbniške obveznosti, zlasti skrbel za njena premoženjska razmerja.
Slednja sta tudi izrecno pojasnila, da je pri izvedbi prisilnih varnostnih ukrepov (PVU) sodelovalo zadostno število oseb (ne pa premalo, kot zatrjuje tožnik), in sicer, da ni treba, da je hkrati prisotnih 5 oseb, temveč zadošča, kot v predmetni zadevi, da so na tožniku PVU najprej izvedli trije zdravstveni tehniki, nato pa sta se jima pridružila dva policista (kot izhaja iz 17. in 18. strani izvedenskega mnenja).
V obravnavani zadevi, ko tožnik zanika podajo odpovedi pogodbe o zaposlitvi, toženka pa se nanjo sklicuje kot na podlago za veljavno prenehanje delovnega razmerja tožnika pri njej, je bilo dokazno breme o tem, da je tožnik podpisal odpoved pogodbe o zaposlitvi in jo podal toženki z namenom, da ta učinkuje, na slednji, tudi upoštevaje, da tožnik zatrjuje negativno dejstvo. Glede na pojasnjeno porazdelitev dokaznega bremena bi morala toženka konkretizirano navesti, kdaj, v katerih okoliščinah in na kak način naj bi ji tožnik podal veljavno odpoved pogodbe o zaposlitvi delavca z namenom, da ta kot taka učinkuje, ter komu pri toženki jo je izročil, in za to predlagati ustrezne dokaze.
Sodišče prve stopnje je pravilno zavrnilo predlagano začasno odredbo, ker zatrjevano ravnanje toženke temelji na zakonu in zato ni samovoljno ter protipravno.
Sodišče prve stopnje je tako pri odmeri izpodbijane odškodnine ustrezno upoštevalo načeli individualizacije in objektivne pogojenosti višine odškodnine. Prvo načelo zahteva upoštevanje stopnje in trajanja bolečin in strahu ter izhaja iz spoznanja, da je posameznik neponovljiva in nerazdružljiva celota telesne in duševne biti. Načelo objektivne pogojenosti višine odškodnine pa terja upoštevanje objektivnih materialnih zmožnosti družbe in sodne prakse odmerjanja odškodnin v podobnih primerih nepremoženjskih škod.
Ne glede na to, da je prekrškovni organ o obeh prekrških odločil z isto odločbo, gre še vedno za dva različna prekrška, ki naj bi bila storjena z dvema različnim dejanjema, zato plačilo globe za en prekršek ne vpliva na dovoljenost zahteve za sodno varstvo za drug prekršek. Tudi sicer je bil storilcu za prekršek po šestem odstavku 110. člena ZPrCP izrečen opomin, določbo 57.c člena Zakona o prekrških (v nadaljevanju ZP-1) pa je mogoče uporabiti le, če je storilcu izrečena globa.
BANČNO JAVNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL00082061
ZPSVIKOB-1 člen 1, 1-1, 3, 3/1, 4, 4/1, 5, 5/1, 6, 6/1, 27, 27/1, 48, 48/1. ZPSVIKOB člen 9, 45. ZBan-1 člen 253a, 261a. OZ člen 10, 131. ZPP člen 191, 191/2, 191/3, 339, 339/2, 339/2-14. URS člen 26.
povrnitev škode - Banka Slovenije - nadzor nad bankami - odločba o izrednih ukrepih - prenehanje kvalificiranih obveznosti banke - podrejene obveznice - varstvo oškodovanca - imetnik podrejenih obveznic - plačilo odškodnine - razveljavitev zakona z odločbo Ustavnega sodišča - nov zakon - nadaljevanje prekinjenega postopka - pristojno sodišče - krajevna pristojnost - izključna pristojnost - razširitev tožbe - tožba proti poslovnim bankam - tožba zoper Republiko Slovenijo
ZPSVIKOB-1 ureja posebno pravno podlago za povračilo škode, posebno prisojnost sodišč in posebna postopkovna pravila. Okrožno sodišče v Mariboru je izključno pristojno za odločanje o teh tožbenih zahtevkih, ki se vodijo na podlagi ZPSVIKOB-1, po posebnih postopkovnih pravilih. Za morebitne druge zahtevke zoper Banko Slovenije ne velja izključna pristojnost sodišča niti se ne uporabljajo pravila postopka po ZPSVIKOB-1.
odobritev procesnih dejanj pravdno nesposobne stranke s strani njenega skrbnika - naknadna odobritev procesnih dejanj - zakonito zastopanje pravdno nesposobne stranke - zastopanje po zakonitem zastopniku - pravilno zastopanje v postopku - vloga brez pravnih učinkov - ugotovitev dejstva - fikcija umika pritožbe - pravdna sposobnost stranke - procesna sposobnost stranke - imenovanje novega skrbnika
Če so pomanjkljivosti v zvezi z zastopanjem pravdno nesposobne osebe odpravljive, sodišče ukrene, kar je treba, da bo pravdno nesposobna stranka pravilno zastopana. Navedeni 81. člen ZPP določa izjemo od splošnega pravila, da pravdno stranko zastopa zakoniti zastopnik, ki zanjo opravlja pravdna dejanja, ki jo je zato treba razlagati ozko. To pomeni, da se ta določba uporablja zgolj v primerih, ko zakoniti zastopnik še ni seznanjen s postopkom. Ko pa se s postopkom seznani, pa je zakoniti zastopnik tisti, ki je dolžan skrbeti za pravice in interese pravdno nesposobne stranke. Zato sodišče dejanj, ki jih opravi pravdno nesposobna oseba, ne pošilja zakonitemu zastopniku v odobritev. Dejanje, ki ga opravi procesno nesposobna oseba sama, je obremenjeno s pomanjkljivostjo, ki je ni mogoče odpraviti z naknadno odobritvijo zakonitega zastopnika.
Vloga pravdno nesposobne osebe nima pravnih učinkov. Ker ne gre za nobenega izmed položajev iz 343. člena ZPP, sodišče takšne vloge ne zavrže, temveč zgolj ugotovi obstoječe pravno dejstvo.
neupravičena obogatitev - pritožbene novote - gospodarski spor majhne vrednosti - dopustni pritožbeni razlog
Pritožba ne more uspeti z navedbami, da blago ni bilo plačano z bančno kartico tožeče stranke in da blaga tožena stranka ni osebno prevzela na sedežu podjetja A. d.o.o., gre namreč za lastno dokazno oceno pritožbe (zmotno in nepopolno ugotovljeno dejansko stanje), ki ni dopusten pritožbeni razlog v gospodarskih sporih majhne vrednosti (458. člen ZPP).
ZST-1 člen 1, 1/3, 12, 12/2, 12/2-2, 12/3, 12a, 12a/5, 16, 29. ZPP člen 7, 108, 108/4, 212.
predlog za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodne takse - obvezne sestavine predloga za oprostitev plačila sodnih taks - trditveno in dokazno breme predlagatelja taksne oprostitve - ugotavljanje materialnega položaja stranke in njenih družinskih članov - pridobivanje podatkov po uradni dolžnosti - pridobivanje podatkov iz uradnih evidenc - poziv za dopolnitev predloga za taksno oprostitev - zavrženje nedopolnjenega predloga - ugovor zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse - zavrnitev ugovora zoper plačilni nalog - nepravilna odmera sodne takse - sodna taksa za pritožbo - motenje posesti
Osebni podatki družinskih članov stranke iz 2. alineje drugega odstavka 12. člena ZST-1 so obvezna sestavina predloga. V trditveno podlago strankinega predloga za taksno oprostitev sodi (vsaj) navedba osebnih imen in priimkov njenih družinskih članov, oziroma (alternativno) navedba, da je stranka samska oseba (oseba brez preživninskih obveznosti). Ker gre za predlagalni postopek, sodišču ne more biti naloženo ugibanje ali celo aktivno raziskovanje v smeri, ali ima stranka družinske člane (in morda z njimi povezane preživninske obveznosti). Morebiten dvom v pravilnost podatkov o družinskih članih (ali stranka ima oziroma nima družinskih članov, ki jih je treba upoštevati pri presoji pogojev za taksno oprostitev) je že del vsebinske obravnave predloga.
podrejene obveznice - sklep o nadaljevanju postopka - sklep o nepristojnosti - izključna krajevna pristojnost - zahtevek za povrnitev škode - sodno varstvo zoper odločbe Banke Slovenije - nezakonita odločba - Banka Slovenije
Četudi je bil izpodbijani sklep izdan in s pritožbo izpodbijan v času veljavnosti ZPSVIKOB, je odločitev, s pravno podlago v novem zakonu, ki (enako kot ZPSVIKOB) glede odškodninskih zahtevkov zoper Banko Slovenije zaradi učinkov odločbe o izrednih ukrepih določa izključno pristojnost Okrožnega sodišča v Mariboru, pravilna. Prvi odstavek 48. člena ZPSVIKOB-1 se izrecno nanaša na postopke po že vloženih tožbah; ker je (izpodbijani) sklep o nepristojnosti že bil izdan, je nesmiselno in neekonomično, da bi se razveljavil samo zato, da bi bil znova izdan identičen sklep. Tožnikom se namreč s predmetnim sklepom v ničemer ne jemlje njihovega pravnega varstva in ne zmanjšuje ne procesnih, še manj pa materialnopravnih upravičenj.
varnostni ukrep obveznega psihiatričnega zdravljenja in varstva v zdravstvenem zavodu - podaljšanje varnostnega ukrepa - pravica do izjave - enako varstvo pravic
Izvedenec je v svojem mnenju z dne 30.9.2024 res presodil, da storilec zaradi prisotnih formalnih in vsebinskih motenj mišljenja ni sposoben biti zaslišan na naroku po drugem odstavku 496. člena ZKP, saj bi si tudi sámo zaslišanje razlagal pod vplivom motenj mišljenja.Navedeno pa ne pomeni, da se storilcu zaradi njegove nezmožnosti udeležbe na naroku sploh ne bi niti vročalo dopolnilnega izvedenskega mnenja in poročila o izvajanju ukrepa, saj se mora imeti možnost z njima seznaniti in se do njiju opredeliti.
odreditev pripora - begosumnost - javljanje na policijski postaji - beg obdolženca - nedosegljivost obdolženega
Ukrep javljanja na policijski postaji namreč tudi po oceni pritožbenega sodišča, ne zadostuje za zagotovitev cilja, to je uspešno izvedbo kazenskega postopka. Ni namreč moč spregledati intenzivno izkazanih okoliščin, ki kažejo na obtoženčevo begosumnost ter dejstvo, da je obtoženec državljan in ima prijavljeno začasno prebivališč v Bosni in Hercegovini, ki pa ni država članica Evropske unije in svojih državljanom ne izroča tujim državam. Našim pravosodnim organom pa je bil na podlagi evropskega naloga za prijetje in predajo predan s strani Nizozemske, kar tudi po presoji sodišča druge stopnje kaže, da je obtoženec zelo mobilen po tujih državah in posledično težje izsledljiv organom pregona. Glede na to, da obtoženec v Sloveniji nima prijavljenega niti stalnega, niti začasnega prebivališča, tako hišni pripor, kot javljanje na policijski postaji, ne prideta v poštev.
ALTERNATIVNO REŠEVANJE SPOROV - CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - TRANSPORTNO PRAVO
VSL00081485
Konvencija o pogodbi za mednarodni cestni prevoz blaga (CMR) člen 1, 1/1, 2, 2/1. Konvencija o poenotenju nekaterih pravil za mednarodni letalski prevoz (Montrealska konvencija) člen 1, 1/1, 1/2, 18, 18/1, 18/3, 18/4, 38, 38/1. ZPPCP-1 člen 82, 82/1, 82/5. ZARSS člen 16, 16/3, 18, 18/3, 18/5. ZPP člen 141a, 142.
gospodarski spor majhne vrednosti - mednarodni prevoz blaga - prevoz blaga v cestnem prometu - letalski prevoz - izguba pošiljke - odgovornost prevoznika v cestnem prometu - očitna napaka - omejitev višine odškodnine - huda malomarnost - povrnitev separatnih stroškov - informativni narok - alternativno reševanje sporov - vabilo na narok - osebno vročanje
Sicer drži, da se skladno s četrtim odstavkom 18. člena Montrealske konvencije v primeru prevoza po kopnem, ki se opravi zunaj letališča v okviru izvajanja pogodbe za letalski prevoz za namen dobave pošiljke naslovniku, šteje, da je vsaka škoda posledica dogodka, ki se je zgodil med letalskim prevozom. Vendar pa je ta domneva izpodbojna in velja samo v primeru, če ni dokazov o nasprotnem. V obravnavani zadevi je bilo ugotovljeno, da je do škodnega dogodka prišlo v odseku poti s cestnim prevozom, in sicer po tem, ko je toženka po zaključenem letalskem delu prevoza pošiljko pripeljala v svoje skladišče, od koder bi jo morala po cesti pripeljati do tožničinega sedeža. Ker je ugotovljeno, da je do škodnega dogodka prišlo v odseku poti s cestnim prevozom, domneva, da je vsaka škoda posledica dogodka, ki se je zgodil med letalskim prevozom, v obravnavani zadevi ne pride v poštev, posledično za presojo toženkine odgovornosti za izgubo pošiljke ni mogoče uporabiti določb Montrealske konvencije.
Toženka pošiljke ni izgubila namerno in se tudi ni zavedala možnosti nastanka škode, do izgube pošiljke pa je prišlo zato, ker je toženkin delavec zaradi podobnosti identifikacijskih številk na tožničini in drugi pošiljki ti številki zamenjal, tako da je na tožničini pošiljki pomotoma videl številko druge pošiljke, namenjene v Singapur, zaradi česar je bila pošiljka iz toženkinega skladišča pomotoma poslana napačnemu naslovniku v Singapur, kjer se je kljub toženkinemu prizadevanju za vrnitev pošiljke le-ta izgubila.
Tožničin očitek toženki, da pred pošiljanjem ni ustrezno preverila, kam je pošiljka namenjena, ne utemeljuje zaključka o hudi malomarnosti, ker ni bilo nobene razumne potrebe, da bi se poleg identifikacijske številke pošiljke dodatno preverjal še namembni naslov, ki je s to številko povezan. Tudi po presoji pritožbenega sodišča se upoštevajoč izjemno redko pojavnost zmotne zaznave identifikacijske številke pošiljke dodatno preverjanje identifikacijske številke oziroma namembnega naslova ne pričakuje od povprečnega prevoznika, temveč kvečjemu od posebej pazljivega prevoznika, zato odsotnost dodatnega preverjanja namembnega naslova ne utemeljuje obstoja hude malomarnosti.
Tretji odstavek 18. člena ZARSS določa, da se vabilo na informativni narok strankam vroči osebno. Tretji odstavek 16. člena ZARSS določa, da se vročanje vabil na srečanja in naroke v okviru postopkov alternativnega reševanja sporov po tem zakonu opravi po pravilih pravdnega postopka. Iz podatkov spisa (vabilo na informativni narok o mediaciji na list. št. 34 spisa) je razvidno, da je bilo vabilo na informativni narok o mediaciji strankama in njunima pooblaščencema poslano po elektronski pošti, kar ne ustreza pravilom pravdnega postopka o osebnem vročanju, skladno s katerimi se pisanja osebno vročajo tako, da se vročajo po (fizični) pošti z osebnim vročanjem ali po varni elektronski poti (142. in 141.a člen ZPP). Ker toženka ni bila pravilno vabljena na informativni narok o mediaciji, ni dolžna nasprotni stranki povrniti stroškov tega naroka.
obnova postopka - zahteva za obnovo kazenskega postopka - dopolnitev zahteve - pomanjkljivosti sklepa - sprememba pravne kvalifikacije - pravica do obrambe - tihotapstvo - davčna zatajitev
Četudi bi bilo moč sprejeti prvostopenjsko tezo, da zahteva z dne 6. 5. 2024 predstavlja dopolnitev obsojenčeve zahteve z dne 25. 3. 2024 (katero je z izpodbijanim sklepom zavrglo), pa o njej ni v celoti odločilo. Izpodbijani sklep namreč nima prav nobenih razlogov o v zahtevi 6. 5. 2024 zatrjevani kršitvi obsojenčeve pravice do obrambe, v zvezi s kaznivim dejanjem davčne zatajitve po 254. členu KZ. Pritožbeno sodišče tako pritrjuje navedbam zagovornice, da je izpodbijani sklep v tem delu pomanjkljiv, saj v njem niso navedeni razlogi o odločilnih dejstvih in je tako obremenjen z bistveno kršitvijo kazenskega postopka iz 11. točke prvega odstavka 371. člena ZKP.
ZST-1 člen 5, 5/1, 5/1-1, 34, 34/4. ZPP člen 41, 41/2. ZST-1 tarifna številka 1111, 1112.
predlog za taksno oprostitev - odlog ali obročno plačilo sodne takse - delni umik tožbe - uveljavljanje več tožbenih zahtevkov - določitev vrednosti spornega predmeta - višina taksne obveznosti - zavrnitev ugovora zoper plačilni nalog - pravnomočna odločitev - sodna taksa za umik tožbe - vrnitev dela plačane sodne takse
Pri odločanju o predlogu za odlog oz. obročno plačilo sodne takse sodišče delnega umika tožbe ni moglo upoštevati. To pa še ne pomeni, da umik tožbe ne bo ustrezno upoštevan v nadaljevanju.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSC00081372
KZ-1 člen 86. ZKP člen 129a, 129a/3, 129a/4. ZSKZDČEU-1 člen 139, 139/3, 140, 141.
kazen zapora - nadomestna izvršitev kazni zapora - zapor ob koncu tedna - priznanje tuje sodne odločbe
Če je bila v tuji sodbi, ki jo je Republika Slovenija priznala in prevzela njeno izvršitev, obsojencu izrečena efektivna zaporna kazen, nadomestitev te kazni s t.i. vikend zaporom ni dopustna že po samem zakonu.
ZDZdr člen 39, 39/1, 53. URS člen 19, 35, 71, 78, 78/1.
duševno zdravje - pridržanje duševnega bolnika - zdravljenje na oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve v nujnem primeru - sprejem na zdravljenje v nujnih primerih - test sorazmernosti
Nasprotni udeleženec je namreč v preteklosti že opuščal jemanje zdravil, ne sodeluje, zato obstaja velika verjetnost, da se prostovoljno zdravljenja ne bo udeleževal in predpisane terapije ne bo jemal. Tako tudi po stališču sodišča druge stopnje takšna oblika zdravljenja kot je ambulantno zdravljenje, nadzorovana obravnavana ali bolnišnično zdravljenje izven enote pod posebnim nadzorom niso ukrepi, ki bi zmogli zadovoljivo doseči izboljšanje duševnega zdravja nasprotnega udeleženca.
primerna strokovna podlaga za izvedbo katastrskega vpisa - elaborat za evidentiranje sprememb - postopek vzpostavitve etažne lastnine - prijava udeležbe - oprava izvedenskega dela - ogled izvedenca - nesodelovanje v postopku - domneva umika - pravica do izjave in sodelovanja v postopku - poseg v pravico ali pravno korist
Šesta udeleženka ne pojasni, v čem naj bi bilo zaradi domnevnega nesodelovanja drugih udeležencev v postopku in s tem nemožnosti izmere njihovih posameznih delov v naravi poseženo v njene pravice ali pravne koristi. Brez tega pojasnila ne izkazuje pravnega interesa za opozarjanje na nepopolno izveden ogled in izmero prostorov.