CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL00088540
ZIZ člen 15, 17, 17/2, 17/2-1, 20a, 20a/1, 20a/2, 20a/3, 55. OZ člen 14, 39, 39/1, 39/4, 111, 111/2, 616, 616/1. ZPSPP člen 26, 26/1, 28, 28/1, 28/1-2. SZ-1E člen 52. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8. URS člen 23.
izvršba na podlagi izvršilnega naslova - izvršljiv notarski zapis - dokaz zapadlosti terjatve - soglasje z neposredno izvršljivostjo - nedenarna terjatev - izpraznitev poslovnega prostora - pravnomočna sodna odločba - najemna pogodba za poslovni prostor - odpoved najemne (zakupne) pogodbe - enostranska izjava o odstopu od pogodbe - sodna odpoved najema poslovnih prostorov - nastanek obveznosti - zapadlost obveznosti - najemna pogodba za poslovni prostor za nedoločen čas - sodna intervencija - pomankanje razlogov glede odločilnih dejstev - kondikcijska terjatev
Ni bistveno, da za predmetno najemno razmerje ZPSPP, ki je za odpoved najemne pogodbe za poslovni prostor v 26. členu izrecno predpisoval sodno intervencijo, ni več uporabljiv. Prav tako ni odločilno, da se konkretno najemno razmerje presoja OZ, skladno s katerim se zakupna oziroma najemna pogodba odpove že s strankino enostransko izjavo oziroma izvensodno. Ključno je, da je kondikcijska obveznost vrnitve nepremičnine nastala šele po sklenitvi najemne pogodbe. Zato kljub temu, da je bila slednja sklenjena v obliki neposredno izvršljivega notarskega zapisa, v katerem je dolžnik soglašal z neposredno izvršljivostjo notarskega zapisa, in kljub temu, da je obveznost vrnitve nepremičnine kot posledica odpovedi pogodbe v le-tej izrecno določena, upnik ne more že neposredno na podlagi pogodbe doseči izvršbe za uveljavitev izpraznitve in izročitve nepremičnine. Omogočena pa mu je pot pravde, v kateri bo na podlagi dajatvene tožbe lahko pridobil pravnomočno sodbo z nalogom dolžniku, da mora izprazniti in izročiti nepremičnino.
ugotovitev ničnosti pogodbe - ničnost darilne pogodbe - aktivna legitimacija za tožbo - aktivna legitimacija dediča - pravni interes za tožbo - sposobnost razsojanja - poslovna sposobnost - predpostavke za veljavnost pravnih poslov - pogoji za veljavnost pogodbe - neveljavna pogodba - izbrisna tožba - omejitev dedovanja premoženja osebe, ki je uživala pomoč v skladu s predpisi o socialnem varstvu
Poslovna sposobnost A. A. res ni bila odvzeta, vendar pa je položaj, ko pogodbo sklene oseba, ki sicer ima poslovno sposobnost, nima pa (več) sposobnosti razsojanja (sposobnost razumeti pomen izjave poslovne volje), po vsebini enak položaju, ko tako pogodbo sklene oseba, ki nima poslovne sposobnosti. Takšna pogodba je nična. Odločilna je torej dejanska sposobnost osebe, da razume pomen in posledice konkretnega pravnega posla, v zvezi s katerim je poslovno voljo izjavila.
Sodišče prve stopnje ni ugotovilo, da so bile pojmovne in voljne sposobnosti A. A. zgolj bistveno zmanjšane, temveč, da ni bil sposoben razumeti vsebine pogodbe in njenih možnih pravnih posledic. Na to je vplivala kombinacija odvisnosti od alkohola, nevrološke bolezni (izvedenec je v zvezi s tem opisal tudi kognitivne težave, ki pri njej nastanejo) in osebnostne strukture.
Odločitev o povrnitvi stroškov preživljanja je sodišče pravilno oprlo na prvi odstavek 199. člena DZ, po katerem sme tisti, ki je imel stroške s preživljanjem osebe, ki mu je ni bilo treba preživljati, zahtevati povračilo od tistega, ki bi jo moral preživljati, če so bili ti stroški potrebni. Gre za specialno določbo v razmerju do pravil OZ o neupravičeni obogatitvi.
odločitev o pravdnih stroških - pravnomočna odločitev o glavni stvari - višina stroškov postopka - odmera pravdnih stroškov - pravilnost odmere - nagrada za narok - nagrada za sestavo vloge - kriterij obrazloženosti
Drži, da tožnika v vlogah obširno citirata in povzemata stališča Vrhovnega sodišča RS, Ustavnega sodišča in Sodišča EU glede vprašanja nepoštenosti pogodbenih pogojev. V vlogah ne odgovarjata konkretizirano na trditve toženke, ne navajata novih dejstev, ne pojasnjujeta svojih predhodnih navedb in ne ocenjujeta rezultatov dokaznega postopka. V vsaki od vlog pa obravnavata nove sodne odločbe omenjenih sodišč in opozarjata na stališča sodne prakse, ki se je prav v tem času pomembno spreminjala oziroma nadgrajevala. Navajata, da gre za odločitve sodišč v podobnih primerih, da nova stališča sodne prakse potrjujejo stališča tožnikov in da jih je potrebno uporabiti tudi v tej zadevi. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da se tožnika s tem izjavljata o novih stališčih sodne prakse, na katerih temeljijo tudi nosilni razlogi sodb sodišč prve in druge stopnje v tej zadevi oziroma podajata svoja pravna naziranja. Upoštevaje takšno vsebino vlog, pritožba neutemeljeno navaja, da bi moralo sodišče prve stopnje te vloge opredeliti kot "druge vloge" in zanje priznati nižjo nagrado. Sodišče prve stopnje je te vloge pravilno štelo za nadaljnje obrazložene pripravljalne vloge med postopkom.
podnajem - akcesornost pogodbe - podzakup - prenehanje pogodbe o podzakupu - raba stvari - ex lege prenehanje pogodbenega razmerja - prenehanje podnajema - neobrazloženo prerekanje trditev nasprotne stranke - vračilo varščine - novo dejstvo v pritožbenem postopku
Ena bistvenih lastnosti podzakupnega (podnajemnega) razmerja je njegova akcesornost do osnovnega zakupnega razmerja. To je nujno, ker mora biti zakupodajalec (najemodajalec) nosilec upravičenja razpolagati z možnostjo rabe stvari.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - STEČAJNO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL00088718
URS člen 2, 158. ZKP člen 538, 542. ZPP člen 14. ZFPPIPP člen 10, 10/1, 10/1-2, 380, 383, 383/8, 383/8-1, 383/8-1(1), 383/8-2, 383/8-2(1), 389, 389/1, 399, 399/1. OZ člen 299. ZDOdv člen 31.
odškodninska odgovornost države - povrnitev škode zaradi neupravičene obsodbe - povrnitev škode zaradi neutemeljenega odvzema prostosti - dve kaznivi dejanji - delna sprememba izpodbijane sodbe - neupravičena obsodba - neutemeljen odvzem prostosti - hišni pripor - pravnomočna kazenska obsodilna sodba - vezanost pravdnega sodišča na pravnomočno kazensko obsodilo sodbo - pogojni odpust - povrnitev nepremoženjske škode - odmera odškodnine - duševne bolečine zaradi neutemeljenega pripora - poseg v čast in dobro ime - poročanje medijev o sodnem postopku - povrnitev premoženjske škode - postopek osebnega stečaja - odpust obveznosti stečajnega dolžnika - terjatev iz naslova odškodnine - naknadno najdeno premoženje - stečajni postopek nad pozneje najdenim premoženjem - izgubljeni zaslužek - nezmožnost za delo zaradi poškodbe - bolniški stalež - prenehanje pogodbe o zaposlitvi - določitev višine odškodnine - bruto ali neto znesek - tek zakonskih zamudnih obresti - predhodni postopek poskusa mirne rešitve spora
S pogojnim odpustom se odpusti izvršitev kazni, ne spremeni pa se sama kazen. Določba 542. člena ZKP vsebuje posebna pravila o odškodninski odgovornosti države zaradi neutemeljenega odvzema prostosti. Iz njih izhaja, da je za presojo (ne)utemeljenosti odvzema prostosti pomembna izrečena kazenska sankcija. Dokler je omejitev prostosti v okviru s pravnomočno sodbo izrečene kazni, se ne šteje za neutemeljeno in ne upravičuje odškodninske odgovornosti tožene stranke. Tožnik je bil obsojen na zaporno kazen v trajanju šest mesecev, zato omejitev prostosti v takšnem trajanju (bodisi v obliki zapora bodisi v obliki hišnega pripora) ni bila protipravna, ne glede na to, kolikšen del zaporne kazni je dejansko prebil v zaporu in ali je bil z njenega prestajanja predčasno odpuščen.
Sodišče prve stopnje je izrecno pojasnilo, da država ne odgovarja za škodo, nastalo zaradi samega teka kazenskega postopka in teže očitanega kaznivega dejanja in da zato ti okoliščini ne predstavljata podlage za samostojno odškodninsko odgovornost in odškodnino. Ob tem pa je pravilno upoštevalo, da odmevnost kazenskega postopka in teža kaznivega dejanja, na podlagi katerega in za katerega je nekdo neupravičeno obsojen in neutemeljeno priprt, vplivata na duševne bolečine zaradi neupravičene obsodbe in neutemeljene okrnitve svobode. Razumno je, da so te v primeru težjih kaznivih dejanj intenzivnejše in trajnejše kot v primeru blažjih, manj zavržnih dejanj. Sodišče prve stopnje je upoštevalo, da je zoper tožnika tekel kazenski postopek tudi zaradi kaznivega dejanja nedovoljene proizvodnje in prometa orožja ali eksploziva, za katerega je bil obsojen, vendar tožniku zaradi tega dejstva pravilno ni odreklo odškodnine za škodo, ki jo je utrpel v posledici neupravičene obsodbe za kaznivo dejanje poskusa uboja.
Temelja tožnikove premoženjske koristi (odpust obveznosti v postopku osebnega stečaja) in premoženjskega prikrajšanja (neutemeljena omejitev prostosti) nista tako soodvisna in povezana, da bi bilo njune posledice dopustno obravnavati kot nedeljivo celoto. Tožnik do odpusta obveznosti ni bil upravičen zaradi neupravičene obsodbe ali neutemeljene okrnitve svobode, temveč zato, ker so bili izpolnjeni v ZFPPIPP določeni pogoji. Ker odpust obveznosti ni korist, pridobljena iz protipravnega ravnanja tožene stranke, ne more zmanjševati njene odškodninske odgovornosti za to ravnanje.
Pritožbeno sodišče nadalje ugotavlja, da v stečajno maso v postopku osebnega stečaja sodi tudi premoženje, ki ga stečajni dolžnik pridobi med postopkom (prvi odstavek 389. člena ZFPPIPP), premoženje posamezne osebe pa predstavljajo tudi njene terjatve (2. točka prvega odstavka 10. člena ZFPPIPP). Tožnik je v tem postopku uveljavljeno terjatev pridobil 15. 11. 2018, ko je postala pravnomočna sodba, s katero je bil oproščen kaznivega dejanja poskusa uboja in mu je bila izrečena kazen šestih mesecev zapora za kaznivo dejanje nedovoljene proizvodnje in prometa orožja ali eksploziva. Takrat je izvedel, da je bil neupravičeno obsojen in neutemeljeno priprt, hkrati pa je vedel tako za škodo kot za njenega povzročitelja. Obravnavana odškodninska terjatev je tako v premoženjsko sfero tožnika prešla pred pravnomočnostjo sklepa o odpustu obveznosti. Iz prvega odstavka 399. člena ZFPPIPP ter prve alineje 1. in prve alineje 2. točke osmega odstavka 383. člena v zvezi s 380. členom ZFPPIPP izhaja, da tožnikova terjatev za povrnitev škode zaradi neupravičene obsodbe in neutemeljenega odvzema prostosti šteje za pozneje najdeno premoženje. S tem, ko je sodišče zaradi nepoplačila drugih tožnikovih upnikov toženo stranko oprostilo plačila odškodninske obveznosti, je v njeno korist upnike odpuščenih terjatev prikrajšalo za možnost, da se poskušajo poplačati iz tega premoženja, hkrati je lahko zmanjšalo možnosti poplačila terjatev ostalih tožnikovih upnikov. Za takšno dajanje prednosti toženi stranki napram drugim tožnikovim upnikom ni podlage.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO
VSL00088542
ZD člen 4a, 10. ZPP člen 337, 337/1.
ugotovitev dedne pravice - dedna pravica zunajzakonskega partnerja - vprašanje obstoja zunajzakonske skupnosti - kriteriji za ugotavljanje obstoja zunajzakonske skupnosti - dalj časa trajajoča življenjska skupnost - obstoj življenjske skupnosti - življenjska skupnost z zapustnikom - skupno življenje z zapustnikom - skupno bivališče - svobodna privolitev v skupno življenje - ločeno življenje - lastno gospodinjstvo - objektivni razlogi - zaposlitev - upokojitev - volja zapustnika - namen skupnega življenja - vikend - dokazna ocena izpovedi prič - nedovoljena pritožbena novota - krog zakonitih dedičev
Za ugotovitev obstoja zunajzakonske skupnosti ne zadošča skupno preživljanje koncev tedna, če za čas med tednom ni objektivnih razlogov, da osebi ne prebivata skupaj.
Bistveno za odločitev o pritožbi je, da je pritožbeno sodišče pritožbo dolžnika zavrnilo upoštevaje ustaljeno sodno prakso (Višje sodišče v Ljubljani (VSL) Cst 2/2023, VSL Cst 57/2025, VSL Cst 297/2023), ki za takšne primere, kot je dolžnikov, določa, da v primeru dolžnikove neodzivnosti na vročen upnikov predlog za začetek postopka z vložitvijo ugovora, nastopi v primeru postopka stečaja neizpodbojna zakonska domneva, da je dolžnik insolventen in da upnikova terjatev obstaja. Dolžnik domneve insolventnosti, ki nastane na podlagi tretjega odstavka 235. člena ZFPPIPP, s pritožbo ne more izpodbijati, zato višje sodišče ne more upoštevati njegovih pritožbenih navedb in dokazov, s katerimi izpodbija to domnevo.
Ker je predmet zahtevka le izguba v letu 2019, pritožnica upravičeno uveljavlja, da je za izračun odločilen povprečni mesečni prejemek v istem časovnem obdobju, tj. v letu 2019. Iz istega razloga je utemeljeno tudi pritožbeno stališče, da v izračunu izgube za leto 2019 ne more biti upoštevno toženkino plačilo iz naslova izgube dohodka v kasnejšem obdobju.
Pritožbeno stališče, da se valorizira le odškodnina za nepremoženjsko škodo, nima opore v zakonu in v na njem oblikovani sodni praksi. Po drugem odstavku 168. člena OZ se (tudi) premoženjska škoda odmerja po cenah na dan izdaje sodne odločbe.
zaseg predmetov - pooblastila policije - izločitev dokazov - ustaljena sodna praksa - osebna preiskava brez odredbe sodišča - pregled osebe - pouk o privilegiju zoper samoobtožbo
Sodišče druge stopnje pa kljub obstoječi sodni praksi VS RS glede situacij, ko oseba, osumljena prekrška, po danem pravnem pouku zavrne prostovoljno izročitev obremenilnega predmeta (droge), meni, da ni izključena, upoštevaje okoliščine konkretnega primera, uporaba policijskega pooblastila po pregledu osebe, ko je zaseg predmeta opravljen, ne da bi se poseglo v ustavno varovano zasebnost in osebnostne pravice osumljenca, katerih varstvo zagotavljajo zakonske določbe o osebni preiskavi.
nasprotna tožba - pozitivna ugotovitvena tožba - ugotovitev skupnega premoženja - posebno premoženje zakonca - litispendenca - odločanje o isti stvari - nedopustna tožba - izključujoči se zahtevki
Pri zahtevku po tožbi, da določena stvar sodi v skupno premoženje in zahtevku po nasprotni tožbi, da je ista stvar posebno premoženje enega zakonca, gre za zahtevka dveh pozitivnih ugotovitvenih tožb. Obe tožbi sta zato dopustni.
ZPP člen 154, 339, 339/2, 339/2-14, 483, 483-6. ZOdv člen 20, 20/2. Odvetniška tarifa (2015) člen 12, 12/2, 16, 16/3.
gospodarski spor - odločanje o stroških pravdnega postopka - pritožba zoper sklep o stroških postopka - obrazloženost odločitve o stroških postopka - sprememba odvetniške tarife - čas opravljene storitve - nastanek terjatve
Pri odmeri stroškov postopka je treba uporabiti Odvetniško tarifo, kot je veljala v času odločanja sodišča oziroma ob koncu postopka, in ne v času oprave posameznih procesnih dejanj.
zavrženje nerazumljive in nepopolne vloge - zavrženje nepopolne in nerazumljive tožbe - določen oziroma določljiv tožbeni zahtevek
Za odločitev v obravnavanem postopku je bistveno, da iz obravnavane vloge vlagatelja ne izhaja jasen, določen in izvršljiv tožbeni zahtevek in da vlagatelj svoje vloge, po pozivu sodišča prve stopnje, v postavljenem roku, ni dopolnil tako kot mu je to naložilo sodišče prve stopnje.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - VARSTVO POTROŠNIKOV - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00089359
ZIZ člen 272, 272/1, 272/2, 272/2-2. ZVPot člen 22, 22/1, 23, 24, 24/1, 24/1-4. OZ člen 88, 88/1. URS člen 2, 14, 22. Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah člen 6, 6/1, 7, 7/1. Pogodba o Evropski uniji (PEU) člen 2. ZPP člen 212.
tuja valuta denarne obveznosti - valutno tveganje - načelo vestnosti in poštenja - dobra vera ob sklepanju pogodbe - pojasnilna dolžnost banke - dokazovanje negativnega dejstva - nepošten pogodbeni pogoj - znatno neravnotežje v pogodbenih pravicah in obveznostih strank - nastanek težko nadomestljive škode - hujše škodljive posledice - tehtanje neugodnih posledic izdaje začasne odredbe - premoženjsko in finančno stanje stranke - sprememba tožbe - odlog plačila - glavni predmet pogodbe - načelo afirmacije pogodb - prava in neprava retroaktivnost - preplačilo - reverzibilnost začasne odredbe - denarno nadomestilo - nadomestilo za neupravičeno uporabo tuje stvari - predlog za postavitev predhodnega vprašanja sodišču evropske unije - razmejitev pristojnosti med EU in državami članicami - varstvo potrošnikov - varstvo potrošnikov po evropskem pravu - potrošniška hipotekarna kreditna pogodba - kreditna pogodba v CHF - tožba za ugotovitev ničnosti pogodbe - ničnost kreditne pogodbe - delna ničnost - predlog za izdajo začasne odredbe - regulacijska (ureditvena) začasna odredba - pogoji za izdajo regulacijske začasne odredbe - pogoji za izdajo začasne odredbe v zavarovanje nedenarne terjatve - začasno zadržanje učinkovanja kreditne pogodbe - zadržanje učinkov - odločanje o ugovoru zoper sklep o začasni odredbi - namen zavarovanja z začasno odredbo - dokazni standard verjetnosti - celovita dokazna ocena - dokazna ocena izpovedbe strank in priče - uporaba prava EU - Direktiva Sveta 93/13
Načelo lojalne (evropskoskladne) razlage od nacionalnega sodišča zahteva, naj nacionalno pravo razlaga v skladu z besedilom in namenom direktive ter teži k dosegi ciljev direktive. Obveznost lojalne razlage se nanaša na vse državne organe in celotno nacionalno pravo in ni omejena zgolj za implementacijske predpise. Pri razlagi nacionalnega prava mora sodišče slediti standardom in smernicam, ki jih v postopku s predhodnim odločanjem oblikuje SEU. SEU je namreč izključno pristojno sodišče za razlago prava EU, njegove sodbe so za nacionalna sodišča zavezujoč, precedenčni in neposredno uporabljiv pravni vir. Sodišče prve stopnje je bilo zato pri odločitvi dolžno upoštevati razlage, ki jih je o Direktivi 93/13 sprejelo SEU, vključno s stališči v sodbah C-287/22 z dne 15. 6. 2023 in C-520/21 z dne 15. 6. 2023.
Tožnik bi moral, če začasne odredbe ne bi bilo, plačevati, česar verjetno ne dolguje. In da bi to saniral, bi moral za vsak plačani obrok zviševati svoj kondikcijski zahtevek, po izdaji prvostopenjske sodbe pa, ker spremembe tožbe tedaj niso ni več mogoče, vložiti novo tožbo. Breme opisanega - premoženjsko in nepremoženjsko - je za tožnika, izhajajoč iz standardov evropskega potrošniškega prava pri dolgoročnih kreditih v tuji valuti, težko nadomestljiva škoda.
Pritožnica sprašuje, ali so nacionalna sodišča stališča SEU dolžna uporabljati nepravilno - avtomatizirano, ne da bi ocenjevala, ali se določeno pravno stališče prilega dejanskim in pravnim okoliščinam konkretnega primera. Tudi če bi pritožbeno sodišče štelo, da gre za vprašanje, ki ga je skladno z razmejitvijo pristojnosti med SEU in nacionalnimi sodišči sploh mogoče nasloviti na SEU, je odgovor nanj poudarjeno očiten. Daje ga že 2. člen Pogodbe o Evropski Uniji (PEU), po katerem EU temelji na vrednotah pravne države, z vidika slovenskega prava pa ustavni načeli pravne države in enakosti pred zakonom (2. in 14. člen Ustave) ter pravica do enakega varstva pravic (22. člen Ustave).
Tudi kršitev pravice do izjave, ki jo nasprotni udeleženec uveljavlja z navedbo, "da mu v postopku ni bilo omogočeno, da se izjavi glede svoje preživninske zmožnosti", ni utemeljen. Iz podatkov spisa izhaja, da je po svoji odvetnici podajal navedbe ter vlagal dokaze in bil kot udeleženec tudi zaslišan.
začasna odredba o določitvi stikov med otrokom in staršem - začasna ureditev razmerja - začasna sodna poravnava - učinek sodne poravnave - korist mladoletnega otroka - ogroženost otroka - stiki otroka s staršem - onemogočanje izvrševanja stikov z otrokom
Sodišče izda začasno odredbo, če je verjetno izkazano, da je otrok ogrožen. Njegova ogroženost je podana, če je utrpel ali je zelo verjetno, da bo utrpel škodo, in je ta škoda oziroma verjetnost, da bo škoda nastala, posledica storitve ali opustitve staršev ali posledica otrokovih psihosocialnih težav, ki se kažejo kot vedenjske, čustvene, učne ali druge težave v njegovem odraščanju.
Začasna odredba je izjemen, nujen ukrep, ki ga sodišče izda, kadar je treba začasno urediti stike zaradi koristi otroka. Začasna odredba ne posega v veljavnost poravnave, ampak jo začasno nadomesti v obsegu, v katerem je drugačna. Poravnava ostane v veljavi kot pravna podlaga, a se ne uporablja, dokler traja začasna odredba.
Stiki imajo prednost pred drugimi obveznostmi otrok. Šolske naloge in učenje deklici lahko opravita tudi pri očetu. Onemogočanje oz. neupravičeno omejevanje stikov se lahko odrazi tudi pri presoji pogojev za varstvo in vzgojo otrok (sedmi odstavek 141. člena DZ). Temeljno vodilo je korist otrok, ki se zagotavlja z rednimi in kakovostnimi stiki. Zanje pa si morata prizadevati oba starša.
ZVEtL-1 člen 12, 12/1, 44, 44/1, 44/2. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8.
ugotovitev pripadajočega zemljišča - pripadajoče zemljišče k stavbi - dejanska etažna lastnina - skupni deli stavbe v etažni lastnini - kršitev pravice do izjave - izvedba dokazov po uradni dolžnosti
V primeru, ko gre za pripadajoče zemljišče stavbe v etažni lastnini, ugovor zaupanja v zemljiško knjigo ne more biti utemeljen. Skupni deli etažne lastnine, kamor spada tudi pripadajoče zemljišče, so namreč izvzeti iz samostojnega pravnega prometa, zato je razpolaganje z njimi nično, ne glede na morebitno dobro vero pridobitelja.
Sodišče v postopku, ki se vodi po ZVEtL-1, lahko po uradni dolžnosti tudi samo zbira dokazno gradivo, ki ga potrebuje za uspešno izvedbo postopka, vendar mora udeležencem postopka pred izdajo odločbe omogočiti izjavo o tako pridobljenem gradivu.
OZ-UPB1 člen 323, 323/1, 323/2, 349, 365, 1012, 1019, 1019/3, 1034, 1034/1. ZPP člen 165.
kreditna pogodba - poroštvo - notarski zapis listine - neposredno izvršljiv notarski zapis - solidarno poroštvo - ugovor zastaranja - akcesornost - poroštvena zaveza - zamuda - novacija - podaljšanje zastaralnega roka - prijava terjatve v stečajnem postopku - pretrganje zastaranja
Najbolj značilna karakteristika poroštva je akcesornost, gre torej za glavni obveznosti stransko obveznost in ne za samostojno obveznost.
Bistveno za presojo je ali je z zapisom pogodbe v notarski obliki, terjatev upnika pridobila novo pravno naravo, torej, da je z njo prišlo do novacije v skladu s 323. členom OZ. Sodišče druge stopnje, upoštevaje drugi odstavek 323. člen OZ, ugotavlja, da sprememba roka izpolnitve (podaljšanje zastaralnega roka) ne predstavlja novacije, s tem pa tudi ne pride do prenehanja poroštva.
odmera odškodnine za nepremoženjsko škodo - podobni primeri - upoštevanje specifičnega položaja oškodovanca in razpona odškodnin v podobnih primerih - razteg vratne hrbtenice - zlom
Tožničina odškodnina, ocenjena na približno 13 neto povprečnih plač, je primernejša oz. pravičnejša glede na podobne, hujše in blažje primere. Skupni znesek odškodnine za tožničino negmotno škodo torej znaša 19.500 EUR, revalorizirano predpravdno plačilo toženke iz tega naslova pa je 16.702 EUR (pritožbeno neizpodbijano).
stroški postopka - stroški po temelju - višina stroškov
Pritožba nadalje pravilno opozarja, da je izrek predmetnega sklepa o stroških napačno oblikovan. O temelju stroškovne odločitve je že bilo odločeno s sodbo Okrožnega sodišča v Mariboru z dne 10. 12. 2024, in sicer VI. točka izreka glasi: "Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti njene pravdne stroške." Tako je s sedaj izpodbijanim sklepom sodišče prve stopnje v skladu s četrtim odstavkom 163. člena ZPP odločalo samo še o višini stroškov, ki se izdajo po pravnomočnosti odločitve o glavni stvari.