regulacijska (ureditvena) začasna odredba - stiki med otrokom in staršema - začasna ureditev stikov - ogroženost otroka - otrokova želja - začasno zaupanje otroka v varstvo in vzgojo - restriktiven pristop - začasna določitev preživnine - stopnja verjetnosti - življenjske potrebe otroka - zmožnosti preživninskega zavezanca
Za uspešen telesni in duševni razvoj otroka je koristno, da se njegove potrebe, ne le eksistenčne, pač pa tudi npr. šport, razvedrilo, počitnice ipd. zagotavljajo kontinuirano. Če se kljub temu, da imata starša zadostne preživninske zmožnosti, ne, je otrok ogrožen.
ZPP člen 11, 11/3, 154, 137, 337. ZST-1 člen 33, 33/1.
zloraba procesnih pravic - zavlačevanje postopka - kaznovanje pooblaščenca pravdne stranke - pooblaščenec odvetnik - denarna kazen - taksa zaradi zavlačevanja sodnih postopkov - sklep o izreku denarne kazni - osebno vročanje sklepa - vročanje stranki, ki ima pooblaščenca - pritožba zoper sklep o kaznovanju - načelo kontradiktornosti - dopustne pritožbene novote - nepredvidljive okoliščine - osebne okoliščine - povrnitev pritožbenih stroškov - odločanje o stroških po načelu uspeha - stroški za odgovor na pritožbo - potrebni stroški
Po presoji pritožbenega sodišča so razlogi, ki jih je pooblaščenec navedel kot razlog zamude, opravičljivi in utemeljeni. Iz pritožbenih navedb in predloženih dokazov izhaja, da je pooblaščenec 16. 9. 2024 zaprosil za preložitev naroka in napovedal vložitev obsežnejše pripravljalne vloge, ki pa je zaradi nepričakovanih osebnih in zdravstvenih okoliščin ni mogel vložiti v obljubljenem roku. Če teh okoliščin ne bi bilo, bi bila vloga po vsej verjetnosti vložena že naslednji dan, torej na dan razpisanega naroka 17. 9. 2024. Predloženi dokazi jasno potrjujejo, da je bila vložitev pripravljalne vloge šele 22. 10. 2024 posledica opravičljivih razlogov in ne namernega zavlačevanja postopka ali zlorabe procesnih pravic. Pritožbeno sodišče zato ocenjuje, da niso bili izpolnjeni pogoji za izrek denarne kazni po tretjem odstavku 11. člena ZPP, saj se sankcija lahko izreče le, če je ravnanje stranke ali njenega pooblaščenca zavestno in namenjeno oviranju postopka. V obravnavanem primeru takšnih okoliščin ni mogoče ugotoviti. Ravnanje pooblaščenca je bila posledica nepredvidenih okoliščin, ne pa namerne opustitve ali zlorabe procesnih pravic. Zato je pritožbeno sodišče odločilo tako kot izhaja iz izreka predmetnega sklepa in izpodbijani sklep sodišča prve stopnje razveljavilo (3. točka 365. člena ZPP).
O pritožbenih stroških je pritožbeno sodišče odločilo ob upoštevanju narave obravnavanega primera, ki se je vodil zaradi izreka denarne kazni pooblaščencu tožene stranke zaradi domnevne zlorabe procesnih pravic. Ker ne gre za klasičen spor med strankama, temveč za postopek v katerem je bil ukrep izrečen pooblaščencu osebno, ni podlage za odločitev o stroških po kriteriju uspeha iz 154. člena ZPP. Čeprav je pritožnik s pritožbo uspel, mu pritožbeni stroški ne gredo, saj je odvetnik, ki je v postopku sam zastopal lastne interese. Odvetnik namreč ne more zaračunati stroške zastopanja samega sebe.
V skladu s prvim odstavkom 155. člena ZPP se upoštevajo le tisti stroški, ki so bili potrebni za pravdo. Tožnica je bila s strani sodišča prve stopnje sicer pozvana, naj poda odgovor na pritožbo pooblaščenca toženke, ker se je del pritožbenih navedb nanašal tudi na ravnanje njenega pooblaščenca. Za odločitev o bistvenem vprašanju zadeve pa tožničin odgovor ni bil potreben. Stroške odgovora, ki v ničemer niso pripomogli k odločitvi v tem sporu, ni možno šteti za strošek, ki bi bil potreben za ta spor. Glede na naravo postopka in okoliščine primera sodišče ocenjuje, da tožnica in pooblaščenec toženke sama krijeta svoje pritožbene stroške.
Ker je izvedenec za raziskave prometnih nezgod v svojem izvedenskem mnenju upošteval podatke o hitrosti in gibanju vozila minuto in 19-20 sekund pred dejanskim trkom, kot je bilo ugotovljeno z izvedenskim mnenjem izvedenca za tahografe, je izvedensko mnenje izvedenca za raziskave prometnih nezgod v nasprotju z raziskanimi okoliščinami (ugotovitvami izvedenca za tahografe). Posledično so s strani izvedenca za raziskave prometnih nezgod napačno izračunani pojemki, ki so v času trka delovali na vozilo. Izvedenec za tahografe je tudi ugotovil, da se je vozilo zaletelo v zid pod kotom navzdol (in ne čelno na škarpo), ta pa je nato deloval kot klin ali nož, ki je prodrl v globino vozila v času trajanja trka, zaradi nagnjenosti terena ob vozišču (kar je vplivalo na nagnjenost vozila ob trku) pa je vozilo dodatno pritiskalo s svojo maso na zid oziroma se zadelo na vogal ali rob zidu, kar naj ocenijo izvedenci za prometne nesreče. Navedenega sodišče prve stopnje ni razčistilo z izvedencem za raziskave prometnih nezgod in je s tem kršilo določila drugega in tretjega odstavka 254. člena ZPP.
ZDZdr člen 74, 75, 76, 76/2, 79. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14.
sprejem v varovani oddelek socialnovarstvenega zavoda - socialnovarstveni zavod - upravičeni pritožnik - pogoji za sprejem - (ne)izpolnjeni zakonski pogoji - hujše ogrožanje svojega zdravja ali zdravja drugih - duševna manjrazvitost - motnja avtističnega spektra - vedenjske motnje - mnenje socialnovarstvenega zavoda - pisna izjava - kršitev pravice do izjave v postopku - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka pred sodiščem prve stopnje - prostorske in kadrovske možnosti socialnovarstvenega zavoda - varovani oddelek - časovna omejitev trajanja ukrepov - nezmožnost preizkusa odločbe - preuranjena odločitev - ponovljeni postopek - korist varovanca - druge posebne okoliščine
Utemeljen pa je pritožbeni očitek, da je sodišče prve stopnje, ko je odločalo o izbiri SVZ, ki naj nasprotnega udeleženca sprejme, kršilo pravila postopka, ko pred odločitvijo ni pridobilo mnenja pritožnika, kot to določa 79. člen ZDZdr. V konkretnem primeru je predlagatelj predlogu sicer priložil mnenja petih SVZ, a to sodišča ne odvezuje, da izbranemu SVZ, v obsegu, kolikor se odločitev nanaša nanj, v postopku zagotovi pravico do izjave. Te sicer ni treba zagotoviti na usten način in zadošča, da je zagotovljena pisno (79. člen ZDZdr). Ta možnost pa pritožniku ni bila zagotovljena.
Pri ugotovitvi, katera vrsta varovanega oddelka je najprimernejša za namestitev nasprotnega udeleženca in kateri zavod, ki s takim oddelkom razpolaga, bi bil zanj najprimernejši, niso relevantni le podatki o zasedenosti posameznega zavoda, pač pa tudi druge okoliščine (na primer želje in osebne okoliščine osebe, morebitni predlogi najbližjih oseb, pa tudi struktura varovancev v SVZ glede na duševne motnje, za katerimi bolehajo).
ZKP člen 167, 167/1. KZ-1 člen 20, 20/2, 34, 205, 205/1, 205/1-1.
utemeljen sum - uvedba preiskave - arbitrarnost odločanja - dokazni standard - ocenjevanje utemeljenosti suma - poskus kaznivega dejanja velike tatvine
Pripomniti je, da je naloga sodišča upoštevati razpoložljivo dokazno gradivo (dokaze in dokazne vire), kateremu je dolžno podeliti ustrezen pomen in težo, upoštevaje zlasti logiko in življenjske izkušnje; v tem pogledu je presoja dokaznega gradiva vedno subjektivna, kar pa, če je tudi razumna, ne pomeni, da je pristranska in zato arbitrarna.
alternativna izvršitev kazni zapora z delom v splošno korist - delo v splošno korist - rok za izvršitev obveznosti - rok za opravo dela v splošno korist - objektivne ovire - novo kaznivo dejanje - kršitev obveznosti iz dela v splošno korist - izvršitev izrečene kazni zapora v obsegu neopravljenega dela
Prestajanje zaporne kazni, izrečene obsojencu po izreku sodbe, s katero je bilo odločeno, da se kazen zapora izvrši z delom v splošno korist, zaradi kaznivega dejanja, ki ga je obsojenec storil pred iztekom t. i. alternative, ni razlog za neizvršitev dela v splošno korist, ki bi bil v obsojenčevi sferi, od tega pa je potrebno razlikovati položaj, ko obsojenec v času, ko bi moral opravljati delo v splošno korist, stori novo kaznivo dejanje in s tem po svoji krivdi onemogoči tak način izvršitve kazni, kar kaže na njegov negativni subjektivni odnos do opravljanja dela v splošno korist. V slednjem primeru okoliščine zaradi katerih obsojenec v dveletnem zakonskem roku ni opravil dela v splošno korist nastanejo na strani obsojenca.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - VARSTVO POTROŠNIKOV
VSL00088283
ZVPot člen 23, 24, 24/1, 24/1-1, 24/1-3, 24/1-4. ZPP člen 8. OZ člen 336, 336/1, 346.
ničnost kreditne pogodbe - kreditna pogodba v CHF - stanovanjski kredit - zastaranje kondikcijskega zahtevka - začetek teka zastaralnega roka - upoštevanje okoliščin konkretnega primera - povprečni potrošnik - sodna praksa - nepošten pogodbeni pogoj - neizpolnjena pojasnilna dolžnost - valutno tveganje - dobra vera - izjalovljeno pričakovanje - znatno neravnotežje v pogodbenih pravicah in obveznostih strank - dokazna ocena
Povprečno skrbnemu potrošniku, čigar mesečna anuiteta se je predhodno povišala, problematika kreditov v švicarskih frankih od leta 2015 dalje zagotovo ni mogla ostati neznana. Zato je začetek zastaralnega roka za kondikcijske zahtevke iz naslova ničnih kreditnih pogodb začel teči v letu 2015, ko je bila dosežena stopnja zavedanja o možnostih pravnega varstva.
Dobra vera je kršena, če ponudnik pri vključitvi pogodbenega pogoja ne ravna v skladu s profesionalno skrbnostjo ali če pogoj za potrošnika vzpostavlja breme, ki nasprotuje pošteni in pravični tržni praksi. Zadostuje, da bi se ponudnik ob profesionalni skrbnosti lahko zavedal škodljivih posledic za potrošnika, tudi če se jih v resnici ni niti jih ni želel.
sodna pristojnost - kraj nastanka škode - nepremoženjska škoda - mednarodno pravo - pristojnost v sporu z mednarodnim elementom - pristojnost slovenskega sodišča spori iz razmerij med starši in otroki
Škodna posledica tega škodnega dejanja je neizvajanje starševske skrbi v obliki neizvajanja stikov z otrokoma v Bosni in Hercegovini. Ta je nastala na ozemlju Bosne in Hercegovine. Tu je prišlo do neposrednega vpliva na zavarovano dobrino oziroma škodnega delovanja na oškodovanca, saj se stiki tu niso izvajali, pa bi se morali. Dejstvo, da tožnik duševne bolečine zaradi tega trpi v Sloveniji, ne zadošča za sklepanje o pristojnosti slovenskega sodišča.
Na tem dejanskem zaključku je odločitev sodišča tudi materialno pravno pravilna, saj je predlagateljica svoj predlog za podaljšanje ukrepa prepovedi približevanja utemeljevala s fizičnim in psihičnim nasiljem nasprotnega udeleženca, v dogodkih v času trajanja prvotnega ukrepa, ki pa jih ni uspela niti z verjetnostjo dokazati.
Ker je oprostitev, odlog ali obročno plačilo takse izjema od splošne obveznosti, je trditveno in dokazno breme o izpolnjevanju pogojev zanjo na stranki, ki jo uveljavlja (smiselno 212. člen ZPP v zvezi s tretjim odstavkom 1. člena ZST-1). Ta mora ponuditi ustrezne trditve in dokaze glede premoženjskega, finančnega in likvidnostnega stanja, iz katerih izhaja, da nima sredstev za plačilo takse in jih tudi ne more priskrbeti brez ogrožanja svoje dejavnosti. Če razpolaga s kakršnimkoli premoženjem, mora tudi konkretno trditi in izkazati, da ga ne more porabiti ali unovčiti zaradi plačila takse in zakaj ne.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00088871
ZPP člen 154, 154/1, 154/2, 339, 339/2, 339/2-14. OZ člen 164, 167, 167/1, 179, 186, 186/1.
denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo - odškodnina za premoženjsko škodo - odškodnina za tujo pomoč - renta za tujo pomoč - izvršljivost izreka - izrek sam s seboj v nasprotju - stroški postopka - načelo uspeha v odškodninski pravdi
Natančnega števila ur, ki jih tožnikova žena posveti nudenju pomoči tožniku - paraplegiku, ni mogoče ugotoviti (nenazadnje pa obseg pomoči tudi dnevno precej variira), se pa tudi pritožbeno sodišče strinja z oceno sodišča prve stopnje, da je obseg potrebne pomoči v povprečju 4 ure dnevno. Tak obseg tuje pomoči je bil v povsem primerljivih zadevah že večkrat ugotovljen v sodni praksi.
Tožnik je imel v primerjavi s toženkama stroške zaradi strokovnega zastopanja po odvetniku (ki jih prva toženka ni imela) ter je pokril stroške za plačilo izvedencev, ki toženk niso bremenili. Odločitev, da vsaka stranka krije svoje stroške postopka, tako bistveno bolj obremenjuje tožnika in ne odraža enakega uspeha pravdnih strank.
postopek osebnega stečaja - odpust obveznosti - status upnika - zloraba pravice do odpusta obveznosti - poročanje o premoženjskem stanju - obseg stečajne mase - razpolaganje s premoženjem družbe - kršitev zakonsko določenih obveznosti stečajnega dolžnika
V stečajno maso v postopku osebnega stečaja lahko spada tudi poslovni delež dolžnika. Višja vrednost poslovnega deleža v družbi ima za posledico večjo stečajno maso in večje poplačilo upnikov imetnika takega deleža. Ugotovljena odsvojitev nepremičnin pred plačilom kupnine in brez ustreznih zavarovanj pomeni negospodarno in nerazumno razpolaganje s premoženjem družbe, ki ga je imela dolžnica v izključni lasti in upravljanju, kar je brez dvoma v nasprotju s standardom vestnega in poštenega dolžnika iz prvega odstavka 399. člena ZFPPIPP.
Dolžnica je zahtevane podatke o stanju na transakcijskem računu, odprtem v tujini, predložila šele na podlagi intervencije sodišča in kar sedem mesecev po prvem pozivu upraviteljice. Z opisanim ravnanjem je dolžnica nedvomno ovirala delo in nadzor upraviteljice nad njenim premoženjem in s tem kršila obveznosti 383.b in 384. člena ZFPPIPP, ki jih je v postopku osebnega stečaja dolžna spoštovati.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VSL00088539
ZIZ člen 44, 44/3, 107. ZPP člen 205, 205/1, 205/1-4. ZFPPIPP člen 132, 132/3, 132/3-1, 132/3-2.
izvršba na podlagi verodostojne listine - dajatveni del sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine - začetek stečajnega postopka - pravne posledice začetka stečajnega postopka na izvršilni postopek - pravnomočnost sklepa o izvršbi - prekinitev izvršilnega postopka - ustavitev izvršbe - oprava izvršbe - ločitvena pravica - izvršba na denarna sredstva dolžnika - davčna izvršba na dolžnikove denarne terjatve - dajatveni del - dovolitev izvršbe - izvršba na podlagi izvršilnega naslova - pridobitev ločitvene pravice - prodaja dolžnikovega premoženja
Pri presoji pravnih posledic začetka stečajnega postopka nad dolžnikom na postopek izvršbe na podlagi verodostojne listine je treba upoštevati fazo, v kateri je bil postopek izvršbe v trenutku začetka stečajnega postopka. V tej zvezi je treba upoštevati tudi, da je sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine kombinacija plačilnega naloga po ZPP in same dovolitve izvršbe. Če sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine do začetka stečajnega postopka še ni postal pravnomočen, je zato tudi za postopek izvršbe na podlagi verodostojne listine relevantna določba 4. točka prvega odstavka 205. člena ZPP, po kateri se pravdni postopek prekine, če nastanejo pravne posledice stečajnega postopka. Nadaljnja usoda plačilnega naloga oziroma dajatvenega dela sklepa o izvršbi je v takem položaju odvisna od ravnanja stečajnega upravitelja.
Drugače pa je v primeru, če je sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine ob začetku stečajnega postopka nad dolžnikom že pravnomočen. Takrat je namreč glede vprašanja pravnih posledic stečajnega postopka nad dolžnikom na postopek izvršbe enako kot pri klasični izvršbi. V takem položaju je za usodo postopka izvršbe odločilno le, ali je upnik do začetka stečajnega postopka na dolžnikovem premoženju že pridobil ločitveno pravico, oziroma tudi, ali je bila v postopku izvršbe že opravljena prodaja premoženja, ki je predmet ločitvene pravice. Če do začetka stečaja ločitvena pravica v postopku izvršbe še ni bila pridobljena, se postopek izvršbe ustavi, če je ločitvena pravica že bila pridobljena, a do začetka stečaja še ni bila opravljena prodaja premoženja, ki je predmet ločitvene pravice, pa se postopek izvršbe prekine.
DENACIONALIZACIJA - NEPRAVDNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00088791
ZIKS člen 145, 145/1, 145/3, 145a. ZDen člen 80, 80/3. ZPP člen 190, 190/1, 190/2. ZNP člen 20, 20/1, 37.
zaplemba premoženja - razveljavitev kazni zaplembe premoženja - komanditna družba - delež v družbi - cesijska pogodba - relevančna in irelevančna teorija - dednopravna pogodba - vrnitev zaplenjenih nepremičnin - denacionalizacija - vrednost odvzetega podjetja
Namen vračanja premoženja po ZIKS in ZDen je poprava krivic obsojencem, zato se premoženje vrača njim ali njihovim dedičem. Ker 145. člen ZIKS določa, da se v primeru, če je kazen zaplembe premoženja razveljavljena, zaplenjeno premoženje vrne obsojencu oziroma njegovim dedičem, sodišče prve stopnje ni imelo podlage za izročitev premoženja prevzemniku terjatve in ga je vrnilo pokojnemu obsojencu, torej v njegovo zapuščino.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - VARSTVO POTROŠNIKOV
VSL00088568
ZVPot člen 22, 23, 24, 24/1, 24/1-1, 24/1-4. OZ člen 5, 6, 88, 88/1. ZZK-1 člen 243, 243/2, 243/2-1. Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah člen 3, 3/1, 8.
potrošniška hipotekarna kreditna pogodba - dolgoročni kredit v CHF - ničnost kreditne pogodbe - tožba na ugotovitev ničnosti - izbrisna tožba - varstvo potrošnikov - varstvo potrošnikov po evropskem pravu - Direktiva Sveta 93/13/EGS - praksa SEU - nepošteni pogoji v potrošniških pogodbah - opredelitev nepoštenih pogodbenih pogojev - uporaba pravil zakona o potrošniških kreditih - jasnost pogodbenih določil - protipravno ravnanje banke - pojasnilna dolžnost banke - vsebina pojasnilne dolžnosti - sprememba valute - sprememba vrednosti tečaja tuje valute - znatno neravnotežje v pogodbenih pravicah in obveznostih strank - neizpolnjena pojasnilna dolžnost - konverzija - načelo vestnosti in poštenja - načelo skrbnosti dobrega strokovnjaka - prepoved povratne veljave zakona - slaba vera banke - delna ničnost pogodbe
Znatno neravnotežje v pogodbenih pravicah in obveznostih je vgrajeno v samo pogodbo, saj je na podlagi spornega pogodbenega pogoja breme valutnega tveganja v celoti preneseno na kreditojemalca. Četudi je bilo za obe pogodbeni stranki (enako) negotovo, kakšno bo gibanje tečaja, se je valutno tveganje lahko realiziralo le v korist ali škodo potrošnika, ne pa tudi banke (slednje je posledica zakonodajalčeve zahteve po kapitalski ustreznosti bank, oziroma t. i. zaprtih deviznih pozicij). Navedeno pa skupaj z ugotovitvijo, da banka pojasnilne dolžnosti ni opravila z dolžno skrbnostjo, privede do zaključka, da v trenutku sklenitve kreditne pogodbe informacijski razkorak med pogodbenima strankama ni bil odpravljen.
ZD člen 145, 145/1, 145/2, 145/4. ZNP-1 člen 24, 24/1.
dediščinska skupnost - skupnost dedičev - razpolaganje dediča z zapuščino - skupno upravljanje in razpolaganje z dediščino - razpolaganje z dediščino sodediča brez soglasja - upravitelj zapuščine - naloge upravitelja zapuščine - dober gospodar - zavrženje predloga
Dedič ni smel samostojno, brez soglasja sodedinje, izvesti zamenjave peči. Prav tako ne more sam odločati o tem, da se stroški zamenjave peči krijejo iz sredstev na transakcijskem računu zapustnika. Za takšno razpolaganje z denarnimi sredstvi zapuščine tudi ne more pridobiti soglasja sodišča, saj zakon te možnosti ne predvideva. Odobritev sodišča za razpolaganje s stvarmi zapuščine je po četrtem odstavku 145. člena ZD izrecno predvidena le za razpolaganja upravitelja zapuščine.
Kot dober gospodar pa mora upravitelj oceniti nujnost predlaganega razpolaganja. Upravitelj bi moral v okviru svojih pooblastil ugotoviti, ali je zamenjava plinske peči nujno potrebna ali bi morebiti zadostovalo že popravilo ter ali bi bilo slednje cenejše in s tem primernejše z vidika ohranjanja vrednosti zapuščine.
odpust obveznosti - nov predlog za odpust obveznosti - zavrnitev predloga za odpust obveznosti - objektivne meje pravnomočnosti
Zgolj zaradi okoliščine zavrnitve predloga za odpust obveznosti, ki je bil podan v času, ko je obstajala ovira za odpust, dolžnik v primeru, da je kasneje ovira odpadla, ne more priti v slabši položaj, kot bi bil v primeru, da bi bil prvi predlog za odpust obveznosti podan v času, ko ne bi bilo več razloga za oviro odpusta obveznosti. Zato objektivne meje pravnomočnosti odločitve iz sklepa St 000/2014 ne morejo preprečiti odločanja o novem predlogu, ki temelji na morebitni drugačni dejanski podlagi.
OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - VARSTVO POTROŠNIKOV - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00088870
ZIZ člen 272, 272/1, 272/2, 272/2-2, 272/2-3. ZVPot člen 22, 22/1, 22/4, 23, 24, 24/1, 24/1-4. ZPotK člen 7, 7/1, 7/1-5, 7/1-9, 21, 21/3.
kredit v CHF - potrošniška kreditna pogodba - začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve - začasno zadržanje učinkovanja kreditne pogodbe - ureditvena (regulacijska) začasna odredba - pogoji za izdajo začasne odredbe - presoja pogojev za izdajo začasne odredbe - varstvo potrošnikov po evropskem pravu - načelo lojalne razlage nacionalnega prava s pravom EU - težko nadomestljiva škoda - nepošten pogodbeni pogoj - ničnost kreditne pogodbe
V primeru nadaljnjega plačevanja kredita med postopkom bi morala tožnika zaradi preplačila spreminjati tožbo ali (v primeru plačila obrokov po zaključku sojenja na prvi stopnji in med pritožbenim postopkom) vložiti novo tožbo, kar je povezano z obveznostjo plačila stroškov postopka. Prav to pa je tisto, kar je glede na cilj zavarovanja, ki je v vzpostavitvi pravnega in dejanskega položaja, v katerem bi bil potrošnik, če nepoštenega pogoja ne bi bilo, treba preprečiti.
ZVEtL-1 člen 3, 18, 19, 20, 20/2, 20/3, 24, 35. SZ-1 člen 5, 32. SZ člen 13. SPZ člen 113. ZPP člen 337, 337/1.
postopek za vzpostavitev etažne lastnine - vzpostavitev etažne lastnine - podstrešje - splošni skupni del - posamezni del stavbe - denacionalizacijska odločba - pravica uporabe na skupnih delih - pravica souporabe - domneva o skupnih delih stavbe - skupni prostor - stvar, izvzeta iz pravnega prometa - sporazum etažnih lastnikov - sporazum etažnih lastnikov glede skupnih delov - določitev načina rabe nepremičnine - pravni prednik - priposestvovanje - verjetnejša pravica - prepozne navedbe - zavrnitev dokaznega predloga
Dogovor o določitvi rabe dela stavbe ne pomeni spremembe pravne narave tega dela stavbe iz skupnega v več posameznih delov v izključni lasti posameznih etažnih lastnikov. Dejanska ureditev določenega dela kaže kvečjemu na ureditev načina rabe stanovanjske hiše v luči (sedanjega) 32. člena SZ-1. Sporazum o načinu rabe skupnih delov etažnim lastnikom ne preprečuje, da uporabljajo točno določen del podstrešja, ki je ohranil status skupnega dela stavbe najmanj od nacionalizacije dalje.
ZKP člen 18, 83. URS člen 15, 34, 38. Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES člen 2, 6.
izločitev dokazov - ekskluzija dokazov - dokazi, pridobljeni s strani oškodovanca - javni kraj - obdelava osebnih podatkov - pravica do informacijske zasebnosti - pravica do osebnega dostojanstva - dopustnost posega v ustavno pravico - pričakovana zasebnost - test razumnega pričakovanja zasebnosti - kolizija pravic - praktična konkordanca
Oškodovanec je fotografije napačno parkiranih vozil pred blokom na ulici A. 29 policiji predložil, da bi se ugotovila oziroma potrdila identiteta osebe, ki mu je grozila, saj je to osebo večkrat videl, da je na tem mestu parkirala s svojimi avtomobili, s tem pa je oškodovanec varoval svojo pravico do osebnega dostojanstva in varnosti iz 34. člena Ustave RS, zato je za obdelovanje osebnih podatkov obdolženca in njegove partnerke oziroma za poseg v njuno pravico do informacijske zasebnosti iz 38. člena Ustave RS imel zakoniti interes, kot ga določa točka (f) prvega odstavka 6. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov.
Sodišče druge stopnje pritrjuje ugotovitvam sodišča prve stopnje, da je prostor pred blokom na ulici A. 29, kjer so bili fotografirani avtomobili, jasno označen kot intervencijska pot in gre zato za javno površino, na kateri uporabnik ne more pričakovati zasebnosti, saj je splošno znano, da je ustavljanje ali parkiranje na intervencijski poti prepovedano.