KZ-1 člen 211, 211/1, 211/5. ZKP člen 52, 52/1, 55.
kaznivo dejanje goljufije - predlagalni delikt - prevzem pregona - predlog za pregon - oškodovanec - smrt oškodovanca
V procesni situaciji smrti oškodovanca, ki ni stranka (torej subsidiaren tožilec ali zasebni tožilec) v teku kazenskega postopka zaradi kaznivega dejanja, ki se preganja na predlog (t.i. predlagalni delikt), je presežena stroga razlaga 55. člena ZKP iz katere bi bilo moč sklepati, da morajo v tem členu opredeljeni upravičenci v roku treh mesecev po oškodovančevi smrti podati izjavo, da nadaljujejo postopek, sicer se postopek ne sme nadaljevati.
prekinitev postopka - prekinitev stečajnega postopka - aktivna legitimacija za pritožbo - razdelitev posebne razdelitvene mase
Gre za sklep, ki se nanaša na postopek delitve posebne razdelitvene mase. Ker zakon upravitelju ne daje procesne legitimacije za izpodbijanje sklepa o razdelitvi posebne razdelitvene mase, to pomeni, da upravitelj nima pravice do pritožbe zoper izpodbijani sklep, saj se ta nanaša na omenjeni postopek delitve.
posojilna pogodba - trditveno in dokazno breme - dokazi in dokazovanje - dokazna ocena - dejansko stanje - dokazna ocena izpovedbe prič - dokazni standard
Dokazna ocena je v celoti prepričljiva, analitična, razumna, jasno obrazložena ter temelji na izvedenih dokazih in uporabi logičnega sklepanja. Sodišče prve stopnje je natančno in poglobljeno utemeljilo, na podlagi česa je ocenilo, da tožnik pokojniku ni izročil denarja ter da mu pokojnik na potrdilih navedenih zneskov ni vrnil.
odškodninska odgovornost - odškodninska odgovornost občine - padec na stopnicah - mokre in spolzke stopnice - nevarna dejavnost - dokazi in dokazovanje - dejansko stanje
Vzpenjanja po stopnicah, ki izpolnjujejo pogoje za varno hojo, brez dvoma ni mogoče šteti za nevarno dejavnost v smislu 149. člena OZ, niti če gre za mokro zunanje stopnišče, saj gre za vsakodnevno in običajno dejavnost, ki se brez poškodb dnevno izvaja s strani tudi gibalno oviranih oseb, otrok in starejših.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL00091358
ZIZ člen 45, 45/2, 53, 53/2. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14. OZ člen 288
izterjava preživnine - ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova - odgovor na ugovor - vročanje odgovora na ugovor dolžniku - pravica do izjave v postopku - pravica do informacije - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - vračunanje izpolnitve - sklep o izvršbi - obrazloženost sklepa - predlog za izvršbo - sestavni del sklepa
V primerjavi s pravdnim postopkom je v izvršilnem postopku načelo kontradiktornosti omejeno in tako ZIZ le v nekaterih primerih določa, da mora sodišče dati nasprotni stranki možnost, da se izreče o vlogi druge stranke. To v ugovornem postopku velja za vročitev obrazloženega dolžnikovega ugovora upniku, za druge vloge pa ZIZ tega ne določa. Ker tako za upnikov odgovor na ugovor v ZIZ ni posebej določeno, da ga je treba vročiti dolžniku, opustitev vročitve odgovora na ugovor še ne pomeni nujno očitane absolutne bistvene kršitve postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena v zvezi s 15. členom ZIZ - kršitve načela kontradiktornosti. V primerih, ko ni jasne in nedvoumne zakonske norme, ki bi določala, ali je neko vlogo treba vročiti nasprotniku v opredelitev ali ne, mora sodišče izhajati iz težnje po varovanju bistva človekove pravice do izjave, ki je v tem, da se lahko posameznik izjavi o vsem, kar je pomembno za odločitev o njegovi pravici. Povedano drugače - nasprotniku ni treba vročiti vlog, ki ne morejo vplivati na končni izid postopka.
Sodišče je dovolilo predlagano izvršbo na podlagi izvršilnega naslova, ki je naveden v predlogu za izvršbo, ki je bil dolžniku vročen skupaj s sklepom o izvršbi in ki je, glede na drugi odstavek 45. člena ZIZ, sestavni del sklepa o izvršbi. V primeru, ko sodišče predlagano izvršbo dovoli, vsebine predloga za izvršbo ne prepisuje, saj bi to bilo neekonomično. Tudi enotna in usklajena sodna praksa določbo drugega odstavka 45. člena ZIZ razlagata tako, da predlog za izvršbo šteje kot sestavni del sklepa o izvršbi.
IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00091570
KZ člen 86. ZKP člen 129a, 129a/3
nadomestna izvršitev kazni zapora - ponoven predlog - izvršitev izrečene kazni zapora v obsegu neopravljenega dela - delo v splošno korist - vikend zapor - postopek za nadomestitev kazni zapora - sprememba zaporne v denarno kazen
Za kaznivo dejanje po četrtem odstavku v zvezi s 3. alinejo 3. točke prvega odstavka 324. člena KZ-1 sta določeni kazen zapora kot glavna kazen in stranska kazen prepoved vožnje motornega vozila. Sodišče je obsojencu s pravnomočno sodbo z dne 12. 12. 2023 izreklo kazen zapora, v izrečeno kazen zapora po pravnomočnosti pa sodišče ne more posegati na način, da bi jo spremenilo v drugo kazensko sankcijo, ampak lahko le določi enega izmed v 86. členu KZ-1 določenih načinov prestajanja oziroma izvršitve kazni zapora, med katerimi pa ni denarne kazni.
izvršba zaradi izterjave preživnine - predhodna odredba za zavarovanje preživninske terjatve - nevarnost, da bo uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena - domnevana nevarnost
Zavarovanje s predhodno odredbo v skladu s svojo pravno naravo pomeni predčasni začetek izvršbe s prvim izvršilnim dejanjem, katerega posledica je rubež denarnih sredstev v obsegu zavarovanega zneska, vendar v tem postopku poplačilo ni mogoče. V postopku zavarovanja gre le za zavarovanje poplačila terjatve upnice, ki ga bo upnica uresničila v okviru predlagane izvršbe po izpolnitvi pogojev za izvršbo ob zapadlosti terjatve.
Dolžnik si je s trditvami v ugovoru in v pritožbi v nasprotju, ko enkrat trdi, da redno izpolnjuje obveznost plačila preživnine po izvršilnem naslovu in zato niso podani pogoji za predhodno odredbo, drugič pa priznava, da ne plačuje preživnine v celoti, temveč še vedno v nižjem znesku in bi bila predhodna odredba lahko izdana le za razliko neplačane preživnine. Ob tem pritožbeno sodišče poudarja, da kakršnakoli oblika neizpolnjevanja obveznosti po izvršilnem naslovu ali v višini, kot jo določa izvršilni naslov ali v predpisanih rokih, pomeni neizpolnitev obveznosti. Delna izpolnitev preživninske obveznosti tako še vedno pomeni neizpolnitev v celoti in je upnica za preostalo neplačano preživnino upravičena do predlaganja izvršbe za zapadle zneske preživnin, kakor tudi do zavarovanja v bodoče zapadlih zneskov preživnin v celotnem znesku s predhodno odredbo. Še več, ravno redno s strani dolžnika plačevanje preživnine v nižjem znesku, kot izhaja iz izvršilnega naslova, kaže na dolžnikovo nepripravljenost tudi v bodoče plačevati preživnino v višini, kot jo je dolžan po izvršilnem naslovu.
spor o veljavnosti oporoke - ničnost oporoke - obnova postopka - nadomestitveni postopek - nova dejstva in novi dokazi kot obnovitveni razlog - dokazna ocena izpovedi prič - zapustnikovo uničenje oporoke - ponarejena listina - pravočasno navajanje dejstev in dokazov
Obnova postopka ni namenjena ponovni pravni presoji dejstev, ki so že bila ugotovljena v predhodnem postopku, prav tako ni namenjena navajanju dejstev, ki za predlagatelja niso subjektivno nova. Predlagatelj v obnovljenem postopku tudi ne more ponovno uveljavljati ugovorov materialnopravne narave, s katerimi ni bil uspešen v predhodnem postopku, saj bi to preseglo namen in vsebino obravnavanega izrednega pravnega sredstva.
Toženka bi lahko presojo dokazov z izven postopka naknadno pridobljenim mnenjem strokovnjakinje in postavitvijo novega izvedenca za preiskavo pisanj v obnovljenem postopku dosegla le ob pogoju nekrivde, ki pa ga ni izkazala.
razmerja med starši in otroki - ukrepi za varstvo koristi otroka - začasna odredba - namestitev otroka v rejniško družino - začasen odvzem otroka - namestitev otroka v krizni center - ogroženost otroka - starševska skrb - rejništvo - sprememba ukrepa
Namestitev v krizni center je primerna le za krajše obdobje, dolgotrajna namestitev pa negativno vpliva na otroke, pojavijo se tveganja za pojav stisk in razvojnih primanjkljajev.
predlog za zavarovanje dokazov - zavarovanje dokazov - dokazovanje z izvedencem - stvarne napake - ogled - zahtevek na znižanje kupnine - utemeljenost predloga
Čeprav je tožnik tisti, ki bo povzročil spremembo predmeta dokazovanja, mu pravice do zavarovanja dokazov ne gre odreči. Pretirano bi bilo pričakovati, naj za ceno ohranitve izvedbe dokaza ne sanira napak kupljene nepremičnine, posebno, ker nekatere od njih vplivajo na funkcionalnost.
Napak na nepremičnini, ko jih bo tožnik odpravil, ne bo več, zato jih ne sodišče ne izvedenec ne bosta mogla neposredno zaznati (in jih na tej podlagi strokovno ovrednotiti). Predlog za zavarovanje dokazov z ogledom in izvedencem je zato utemeljen. Zahteva, naj tožnik pojasni način nameravane odprave konkretno navedenih napak, ni utemeljena.
sprememba naslova prebivališča - sprememba stalnega prebivališča - vprašanja, ki bistveno vplivajo na otrokov razvoj - spremenjene okoliščine - izvajanje starševske skrbi - mnenje otroka - mnenje Centra za socialno delo (CSD) - ureditev stikov
Sodišče prve stopnje ni spregledalo izražene želje otroka oziroma mnenja CSD, temveč je ob celoviti presoji pravno relevantnih dejstev sprejelo drugačen zaključek. Razlogi, ki jih navaja A. v svoji izjavi, namreč niso povezani s formalno določitvijo naslova, temveč ureditvijo časa (stikov), ki ga preživlja z enim in drugim od staršev. Navedeno pa ni predmet tega postopka.
zavrženje predloga za vrnitev v prejšnje stanje - pravočasnost predloga za vrnitev v prejšnje stanje - vrnitev v prejšnje stanje - prepozen predlog za vrnitev v prejšnje stanje - subjektivni in objektivni rok - vloga, ki jo vloži stranka sama - vročitev odločbe pooblaščencu - vročanje stranki, ki ima pooblaščenca - vročanje pooblaščencu - neposredna vročitev stranki - pravilna vročitev
Tožnika v tem postopku zastopa pooblaščenka, zato je bil sklep vročen njej. Vročitev neposredno stranki, ki ima pooblaščenca, sploh ne bi štela za veljavno opravljeno in bi pomenila bistveno kršitev določb postopka.
motenje posesti - motenje posesti električnega priključka - dejanje ni dokazano - dokazni predlog za vpogled v sodni spis - neprimeren dokaz
Za razsojo predmetne zadeve ni pomembno, ali je toženec v preteklosti že motil posest tožnika, temveč je pomembno oziroma pravno odločilno zgolj ali je ravno toženec motil posest tožnika v predmetni zadevi.
odškodninska odgovornost - čiščenje skupnih delov - mokra in spolzka tla - spolzko stopnišče v stanovanjski stavbi - padec po stopnicah - soprispevek oškodovanca - višina soprispevka oškodovanke - opozorilne table za nevarnost - dolžnost opozorila na pretečo nevarnost - novejša sodna praksa
Utemeljene pa so pritožbene navedbe glede tožničinega soprispevka. V skladu s prvim odstavkom 171. člena OZ ima oškodovanec, ki je tudi sam prispeval k nastanku škode ali povzročil, da je bila škoda večja, kot bi bila sicer, pravico samo do sorazmerno zmanjšane odškodnine. Sodišče prve stopnje je v zvezi s tem poudarilo zlasti, da je tožnica s svojo nepazljivostjo pri hoji, ko ni gledala pod noge, prispevala k nastanku škode v 30 %. Po oceni višjega sodišča pa bi pri tem moralo upoštevati tudi druge ugotovljene okoliščine, in sicer, da bi tožnica morala opaziti mokra tla na podestu (in zato ustrezno prilagoditi hojo), zlasti pa biti bolj pozorna glede na to, da se čiščenje v zgradbi, kjer živi že več let, vedno opravlja ob sobotah ali nedeljah (škodni dogodek se je pripetil v soboto). Upoštevaje vse navedeno je tožnica po oceni višjega sodišča k nastanku škode prispevala v 70 %.
ugotovitev obsega in deležev na skupnem premoženju - določitev deleža zakoncev na skupnem premoženju - pritožba zoper odločitev o stroških postopka - stroški pravdnega postopka glede na uspeh stranke - presoja uspeha v pravdnem postopku - delni uspeh v pravdi - vrednotenje uspeha v pravdi - sorazmerno majhen uspeh
Deleža delnega uspeha v pravdi, v kateri stranka uveljavlja nedenarne zahtevke, ni mogoče ugotavljati matematično, temveč ga mora sodišče oceniti glede na vse okoliščine zadeve, upoštevaje zlasti vsebino in pomen posameznih zahtevkov.
postopek za sodno ureditev meje - ustavitev postopka - nadaljevanje nepravdnega postopka po pravilih pravdnega postopka - ureditev meje - lastninski spor - mejni ali lastninski spor
Izpodbijana odločitev temelji na ugotovitvi, da gre v tej zadevi za lastninski spor, ker predlagatelja glede spornega dela zemljišča ne dopuščata nikakršne spremembe meje v preteklosti, temveč zatrjujeta izključno obstoj svoje lastnine. Pritožba utemeljeno opozarja na nepravilnost tega zaključka. Kot izhaja iz trditvene podlage udeležencev postopka, je namreč jedro spora ravno potek mejne črte. Predlagatelja sicer res podajata tudi trditve glede tega, da je del zemljišča, ki se nahaja med mejno črto, ki jo zatrjujeta sama in tisto, ki jo zatrjujeta nasprotna udeleženca, v lasti in dobroverni posesti njiju oziroma njunih pravnih prednikov že vsaj 65 let, vendar to ne omogoča zaključka, da gre za lastninski spor. Očitno namreč predlagata ureditev meje na podlagi močnejše pravice (prvi odstavek 77. člena SPZ). Nasprotna udeleženca, ki tem trditvam nasprotujeta, izpostavljata, da sporni del zemljišča, ki ga oklepata obe zatrjevani mejni črti, ne pripada predlagateljema, ki si ga lastita brez pravne podlage. Tudi njune navedbe o lastništvu spornega dela zemljišča ne dajejo podlage za zaključek, da gre za lastninski spor. Izpostavljen spor o lastništvu tega vmesnega mejnega prostora je namreč posledica različnega zatrjevanja meje, in ne vprašanja načina pridobitve tega zemljišča.
motenje posesti - samovoljno in protipravno motilno ravnanje - aktivna legitimacija - sposobnost biti pravdna stranka - podelitev sposobnosti biti stranka v postopku - pasivna legitimacija
Ker gre v primeru tožene stranke torej za neposrednega motilca, ni pomembno, kdo je dejanje naročil in kdo bo imel od njega korist. To bi se ugotavljalo, če bi bil poleg neposrednega motilca tožen še posredni (tisti, ki je dejanje naročil ali bo imel od njega korist).
razmerja med starši in otroki - zaupanje otroka v varstvo in vzgojo - preživnina - stiki - potrebe upravičenca - preživninske zmožnosti zavezanca - skupno starševstvo
V odgovor na pritožbene navedbe o materini želji, da se z otrokom izseli iz Slovenije, pritožbeno sodišče dodaja, da zaupanje otroka v skupno vzgojo in varstvo pomeni, da starša sporazumno sprejemata odločitve, ki pomembno vplivajo na otrokov razvoj, če take odločitve ne moreta sprejeti, pa lahko zahtevata odločitev sodišča. Pomembnih odločitev tako ne more sprejeti eden od staršev samostojno.