ZDen člen 3, 3-29, 44, 44/1. Odlok o načinu določanja vrednosti kmetijskih zemljišč, gozdov in zemljišč, uporabljenih za gradnjo, v postopku denacionalizacije.
Pri očitno majhni vrednosti nadomestnih zemljišč, ki po izračunih na podlagi veljavnih predpisov in veljavne metodologije predstavlja le majhen odstotek vrednosti podržavljenega zemljišča, za oceno ustreznosti nadomestnega zemljišča ni treba upoštevati še drugih okoliščin, ki naj bi se dokazovale z izvedencem.
URS člen 29, 29-3.ZKP člen 340, 340/2, 355, 355/2, 371, 371/2.
glavna obravnava - branje zapisnikov o izpovedbah prič - soglasje za branje zapisnikov - bistvena kršitev določb kazenskega postopka - izvajanje dokazov - zavrnitev dokaznega predloga - kršitev pravice do obrambe
S tem ko je sodišče na glavni obravnavi prebralo zapisnik o prejšnjem zaslišanju priče (iz preiskave), čeprav obramba s tako izvedbo dokaza ni izrecno soglašala, je kršilo določbo 2.odst. 340.čl. ZKP, kar lahko predstavlja bistveno kršitev določb kazenskega postopka iz 2.odst. 371.čl. ZKP, če je kršitev vplivala na zakonitost sodne odločbe. Ob tako prebranem zapisniku pa tudi ni mogoče reči, da je sodišče oprlo sodbo na dokaz, ki ga sploh ni izvedlo.
Sodišče sme zavrniti dokazni predlog, če je nadaljnje izvajanje dokazov zaradi jasnosti zadeve odveč, če je dejstvo, ki naj bi se s predlaganim dokazom dokazovalo, že dokazano ali je brez pomena za zadevo, in če je dokazno sredstvo neprimerno ali nedosegljivo.
denacionalizacija stanovanjske hiše - ugotavljanje vrednosti podržavljene nepremičnine
Po določbi 2. odstavka 44. člena ZDen se vrednost stanovanjske hiše ugotovi na način, ki je predpisan s pravilnikom o merilih in načinu ugotavljanja vrednosti stanovanj in stanovanjskih hiš ter sistem točkovanja (Ur.l. SRS, št. 25/81). Skladno z določbo 6. odstavka 44. člena ZDen se, če sedanje vrednosti premoženja iz prejšnjega odstavka ni mogoče ugotoviti, ta oceni po merilih, določenih s predpisom iz 1. odstavka 85. člena ZDen, če ta zakon ne določa drugače.
Rok iz 3. odstavka 113. člena ZPP (1977) velja le za nepopolne vloge, ki jih ni mogoče obravnavati. Telegramska pritožba v tej pravdni zadevi je vsebovala vse potrebne sestavine za njeno obravnavanje. Tudi neobrazložena pritožba je namreč popolna pritožba v smislu 1. odst. 351. člena ZPP (1977). Dopolnitev pritožbe, ki je bila sicer vložena v roku 3 dni, vendar po izteku pritožbenega roka, ne more podaljšati pritožbenega roka iz 1. odstavka 348. člena ZPP (1977).
zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - uveljavljanje neprimernosti izrečene kazni - predkazenski postopek - pregled osebnega avtomobila - glavna obravnava - preložitev glavne obravnave - ponoven začetek glavne obravnave - bistvena kršitev določb kazenskega postopka - izločitev listin, na katere se sodna odločba ne sme opirati - izjave obdolžencev, dane organom za notranje zadeve v predkazenskem postopku
Sodišče je šele po izreku sodbe s sklepom iz spisa izločilo izjavi obdolžencev, danih organom za notranje zadeve v predkazenskem postopku. Ker bi v skladu z določilom 3.odst. 340.čl. ZKP o tem moralo odločiti najkasneje po končanem dokaznem postopku, sta bili kršeni navedena in določba 1.odst. 83.čl. ZKP. V obravnavanem primeru pa kljub temu ni podana kršitev po 8.tč. 1.odst. 371.čl. ZKP, saj se razlogi prvostopne odločbe v celoti opirajo na dokaze, ki iz spisa niso bili izločeni, ne pa na izjavi obdolžencev. Zatrjevanje vložnikov, da je podana verjetnost, da je sodišče oprlo sodbo na omenjeni izjavi, ne zadostuje za ugotovitev, da je kršitev v resnici podana.
krajevna pristojnost - določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov
Sodniško delo je pogosto predmet komentarjev in kritik v medijih in s tem izpostavljeno pritiskom javnosti. Zaradi tega pa še ni mogoče govoriti o tehtnih razlogih za delegacijo pristojnosti sodišč iz kraja v kraj, saj bi bilo tako poslovanje v direktnem nasprotju z načelom ekonomičnosti postopka.
Nepopolna vloga za denacionalizacijo, ki jo stranka kljub pozivu upravnega organa in opozorilu na posledice, če vloge v roku ne bo dopolnila, te ne dopolni, se zavrže.
zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - skrajšani postopek - seja senata sodišča druge stopnje - obvestilo strankam o seji senata
Ker je bila sodba sodišča prve stopnje izdana po skrajšanem postopku, je vložnikovo sklicevanje na 1.odst. 378.čl. ZKP v zvezi z obveščanjem strank o seji pritožbenega senata, na katerem je odločal o pritožbi zoper sodbo, napačno. Upoštevati je namreč potrebno določbo 1.odst. 445.čl. ZKP, ki ureja ta položaj v skrajšanem postopku.
pritožba zoper sklep sodišča prve stopnje - postopek s pritožbo - vročitev pritožbe višjemu državnemu tožilcu - pritožba zoper sodbo sodišča druge stopnje - dovoljenost pritožbe zoper sodbo sodišča druge stopnje
Za dovoljenost pritožbe na sodišče tretje stopnje ne zadošča, da je sodišče druge stopnje opravilo obravnavo in določena dejstva drugače ugotovilo, ampak mora sodišče na podlagi novo ugotovljenih dejstev spremeniti dejansko stanje kaznivega dejanja.
ZUKZ člen 1, 1/1, 19, 20, 20-8. ODZ paragraf 983, 1333.ZOR člen 575.
posojilo - zamudne obresti - vrnitev posojila - uporaba tujega prava - razmerje z mednarodnim elementom - navezne okoliščine - pogodbene obresti - obrestna mera zamudnih obresti - zakonite zamudne obresti - avtonomija volje pogodbenih strank - pravo kraja sedeža posojilodajalca
Za presojo pogodbenega razmerja z mednarodnim elementom se glede na pravilo o avtonomiji strank. kot subjektivni navezni okoliščini uporabi tisto pravo, ki sta ga pogodbeni stranki izbrali. Če stranki ne zatrjujeta, da sta se dogovorili o uporabi prava, posebnih okoliščin, ki bi napotovale na drugo pravo, pa ni, se za posojilno pogodbo uporabi pravo kraja, kjer je imel posojilodajalec ob prejemu ponudbe prebivališče oziroma sedež.
V avtorski pogodbi je mogoče dogovoriti pogodbeno kazen za primer neizpolnitve tistih obveznosti avtorjevega sopogodbenika, ki niso denarne narave. Prepoved pogodbene kazni za denarne obveznosti po tretjem odstavku 270. člena ZOR se takih primerih nanaša samo na plačilo honorarja.
ZOR člen 173, 177, 177/2. ZTVCP člen 19, 19/1-3, 19/2, 41, 41/1, 41/2, 45, 103.
odgovornost za škodo od nevarne stvari - domneva vzročnosti - objektivna odgovornost - oprostitev odgovornosti - izključna krivda oškodovanca
Ob ugotovljenem dejanskem stanju sta sodišči prve in druge stopnje pravilno navedli določilo 173. člena ZOR, po katerem je za škodo, ki nastane v zvezi z nevarno stvarjo, odgovoren imetnik nevarne stvari, razen če se oprosti odgovornosti. Toda v konkretnih okoliščinah nista pravilno presojali tožnikove krivde za nesrečo in nista utemeljili dejstva, da gre za okoliščine iz drugega odstavka 177. člena ZOR, po katerem je za nesrečo kriv izključno tožnik sam.
valutna klavzula - izpolnitev obveznosti v domači valuti
Zakon o Banki Slovenije (Ur.l. RS št. 1/91) določa, da se obveznosti, sklenjene v Republiki Sloveniji med domačimi osebami izvršujejo v domači valuti, če zakon ne določa drugače (71. člen). Zato v obravnavani zadevi, ko so pravdne stranke domače fizične osebe in je bilo posojilo dano v Kopru, tožbeni zahtevek za plačilo v tuji valuti ne bi bil utemeljen.
Pravilo o predpostavljeni krivdi (prvi odstavek 154. člena ZOR) in pravilo o domnevi vzročnosti pri objektivni odgovornosti (173. člen ZOR) prelagata dokazno breme na povzročitelja škode zgolj glede krivde (prvi odstavek 154. člena ZOR) oziroma vzročnosti (173. člen ZOR), ne pa tudi glede ostalih elementov odškodninskega delikta.
Poklicni varnostnik mora ravnati profesionalno, kar pomeni, da mora biti pripravljen tudi na napadalna dejanja in usposobljen nanje reagirati tako, da napadalca po nepotrebnem ne poškoduje.
Ker je bila sodba pravilno vročena toženčevemu pooblaščencu, okoliščina, da je toženec za sodbo izvedel šele kasneje, na tek pritožbenega roka ni vplivala.