Zemljišče, ki se nahaja tik ob avtocesti in predstavlja njeno zunanjo ureditev, zaradi česar je delno površina v splošni rabi oz. javno dobro in izvzeta iz pravnega prometa, delno pa sestavni del avtoceste in iz privatizacije izvzet, zaradi ovir po 2. in 3. točki 1. odstavka 19. člena ZDen ni mogoče vrniti v naravi.
zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - kršitev kazenskega zakona
Če vložnik zahteve za varstvo zakonitosti pri razlagi kršitve kazenskega zakona ne izhaja iz dejanskega stanja, ugotovljenega v pravnomočni sodbi, ampak iz lastne in drugačne presoje odločilnih dejstev, gre za uveljevljanje razloga zmotne ugotovitve dejanskega stanja, zaradi katerega zahteve za varstvo zakonitost ni mogoče vložiti. Kršitev kazenskega zakona je namreč podana le, ko je sodišče dejansko stanje pravilno in popolno ugotovilo, nato pa napačno uporabilo materialno pravo.
Zakon o kaznivih dejanjih zoper ljudstvo in državo (ZKLD) člen 2, 3, 3-8, 8.
kazniva dejanja zoper ljudstvo in državo - organiziranje društva za izvrševanje kaznivih dejanj iz 2.člena ZKLD - opustitev ovadbe
Če je v opisu kaznivega dejanja po 8. točki 3. člena ZKLD navedeno, da je šlo za tri oborožene bandite, ki naj bi jim obsojenec pomagal, s tem ni podan zakonski znak, da gre za podpiranje društva, ki mu je cilj izvrševati zločine iz 2. člena ZKLD. Navedena slabšalna oznaka namreč ne more nadomestiti manjkajočega zakonskega znaka.
pristop k dolgu s prevzemom premoženjske celote - pobot terjatev v stečajnem postopku - prepoved pobota po 118. členu ZPPSL
Prenos celotne dejavnosti na drugo osebo, vseh zalog, ki omogočajo nadaljevanje prenešene dejavnosti, vseh delavcev in vseh pogodb, izhajajočih iz prenesene dejavnosti, je prenos dela premoženjske celote, ki ima za posledico, da odgovarja za dolgove dotedanjega imetnika poleg njega in solidarno z njim tudi prevzemnik.
Prepoved pobota po 118. členu ZPPSL se nanaša tudi na primere, ko cesionar šele s cesijo postane upnik stečajnega dolžnika.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS20905
KZ člen 169, 169/1.ZKP člen 420, 420/2.
stek - idealni stek - navidezni idealni stek - razžalitev - naklep - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Ne drži, da obsojenčev naklep glede kaznivega dejanja razžalitve po 1. odst. 169. čl. KZ ni obrazložen, če je v razlogih pravnomočne sodbe pojasnjeno, da je obsojenec oškodovanki z zavestjo, da bo prizadel njeno dostojanstvo, zbil očala z obraza, ter s tem izrazil nespoštovanje in njeno podcenjevanje.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz razlogov smotrnosti - sodna referentka sestra oziroma hči tožencev
Predlog je utemeljen zaradi sorodstvene povezave med delavko sodišča in toženo stranko, po drugi strani pa spričo dejstva, da gre v tej zadevi za motenjski spor v zvezi z nepremičnino v neposredni soseščini druge nepremičnine, v kateri prebiva omenjena oseba. Da bi bil izključen dvom o korektnosti postopka in nepristranskosti odločanja, je bilo treba odločiti, naj v tej zadevi postopa bližnje okrajno sodišče.
povrnitev negmotne škode - denarna odškodnina - telesne bolečine - vpliv načina poškodovanja na višino odškodnine
Že po naravi stvari same telesne bolečine ne morejo biti bolj ali manj intenzivne spričo razloga, zaradi katerega so nastale. Gre za objektivno dano dejstvo, ki ima svoj odsev na fizičnem in ne na duševnem področju. Zato pri odmeri odškodnine za to obliko škode ni mogoče upoštevati okoliščin - ravnanja oškodovalca in tako tudi ne v tem primeru, ko je prišlo do škode zaradi napada.
zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - skrajšani postopek - seja senata sodišča druge stopnje - obvestilo strankam o seji senata
Ker je bila sodba sodišča prve stopnje izdana po skrajšanem postopku, je vložnikovo sklicevanje na 1.odst. 378.čl. ZKP v zvezi z obveščanjem strank o seji pritožbenega senata, na katerem je odločal o pritožbi zoper sodbo, napačno. Upoštevati je namreč potrebno določbo 1.odst. 445.čl. ZKP, ki ureja ta položaj v skrajšanem postopku.
pritožba zoper sklep sodišča prve stopnje - postopek s pritožbo - vročitev pritožbe višjemu državnemu tožilcu - pritožba zoper sodbo sodišča druge stopnje - dovoljenost pritožbe zoper sodbo sodišča druge stopnje
Za dovoljenost pritožbe na sodišče tretje stopnje ne zadošča, da je sodišče druge stopnje opravilo obravnavo in določena dejstva drugače ugotovilo, ampak mora sodišče na podlagi novo ugotovljenih dejstev spremeniti dejansko stanje kaznivega dejanja.
ZUKZ člen 1, 1/1, 19, 20, 20-8. ODZ paragraf 983, 1333.ZOR člen 575.
posojilo - zamudne obresti - vrnitev posojila - uporaba tujega prava - razmerje z mednarodnim elementom - navezne okoliščine - pogodbene obresti - obrestna mera zamudnih obresti - zakonite zamudne obresti - avtonomija volje pogodbenih strank - pravo kraja sedeža posojilodajalca
Za presojo pogodbenega razmerja z mednarodnim elementom se glede na pravilo o avtonomiji strank. kot subjektivni navezni okoliščini uporabi tisto pravo, ki sta ga pogodbeni stranki izbrali. Če stranki ne zatrjujeta, da sta se dogovorili o uporabi prava, posebnih okoliščin, ki bi napotovale na drugo pravo, pa ni, se za posojilno pogodbo uporabi pravo kraja, kjer je imel posojilodajalec ob prejemu ponudbe prebivališče oziroma sedež.
V avtorski pogodbi je mogoče dogovoriti pogodbeno kazen za primer neizpolnitve tistih obveznosti avtorjevega sopogodbenika, ki niso denarne narave. Prepoved pogodbene kazni za denarne obveznosti po tretjem odstavku 270. člena ZOR se takih primerih nanaša samo na plačilo honorarja.
razveljavitev sodbe - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje zaradi zmotne uporabe materialnega prava - povrnitev škode - odgovornost upravljalca pokopališča
Ne zadostuje ugotovitev, da je tožena stranka na splošno odgovorna za red na pokopališču. Ugotoviti je treba, če je zavarovanec tožene stranke (upravljalec pokopališča) z opustitvijo prekršil katero od svojih konkretnih obveznosti v zvezi s praznjenjem zabojnikov in vzdrževanjem reda okrog njih.
Ker je bila sodba pravilno vročena toženčevemu pooblaščencu, okoliščina, da je toženec za sodbo izvedel šele kasneje, na tek pritožbenega roka ni vplivala.
valutna klavzula - izpolnitev obveznosti v domači valuti
Zakon o Banki Slovenije (Ur.l. RS št. 1/91) določa, da se obveznosti, sklenjene v Republiki Sloveniji med domačimi osebami izvršujejo v domači valuti, če zakon ne določa drugače (71. člen). Zato v obravnavani zadevi, ko so pravdne stranke domače fizične osebe in je bilo posojilo dano v Kopru, tožbeni zahtevek za plačilo v tuji valuti ne bi bil utemeljen.