prodaja nepremičnine - plačilo dvojne are - odstop od pogodbe - aktivna legitimacija - sosporništvo
Na vprašanje, kdo in proti komu lahko utemeljeno uveljavlja tožbeni zahtevek, daje odgovor materialno pravo. Zato je aktivna in pasivna legitimacija materialnopravno vprašanje. Pravila o sosporništvu pa urejajo procesna vprašanja, kadar v pravdi nastopa na eni ali drugi strani več subjektov.
uvedba denacionalizacijskega postopka - pogoji - podlaga Zakon o kmetijskih zemljiščih
Ker Zakon o kmetijskih zemljiščih iz leta 1979 ni naveden med predpisi, ki jih kot podlago podržavljenja našteva 3. člen ZDen, ni bilo pogojev za uvedbo denacionalizacijskega postopka (2. odstavek 125. člena ZUP), saj se tožnika sklicujeta prav na navedeni zakon.
ugotovitev ali presoja strokovnih vprašanj - denacionalizacija stavbnih zemljišč
Če upravni organ nima potrebnega strokovnega znanja za to, da ugotovi utemeljenost razlik v cenitvi posameznih izvedencev in pojasni svoje stališče do tega, ima po ZUP možnost, da v postopek vključi za to potrebne strokovnjake (183. člen ZUP/86).
denacionalizacija kmetijskih zemljišč - pravica do priznanice
Po določbi 5. odst. 27. čl. ZDen se upravičencu, ki v postopku denacionalizacije ne zahteva vrnitve kmetijskih zemljišč, izda priznanica Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov RS. Prav primer, ko je vrnitev kmetijskih zemljišč v last in posest možna, je tipičen primer, da upravičenec lahko izbere vrnitev v obliki priznanice.
aktivna legitimacija za vložitev zahteve za vračilo premoženja, ki je bilo podržavljeno po Zakonu o agrarnih skupnostih
Pravna podlaga za vračanje premoženja, ki je bilo podržavljeno na podlagi Zakona o agrarnih skupnostih, je sicer ZDen, vendar še posebej določbe Zakona o ponovni vzpostavitvi agrarnih skupnosti in vrnitvi njihovega premoženja in pravic. Posebna ureditev je tudi v tem, da so v skladu z določbo navedenega zakona aktivno legitimirani za vložitev zahteve za vračilo takega premoženja le člani agrarnih skupnosti, ponovno organizirani v skupnost. Tožena stranka pa niti ne trdi, da sodi v krog navedenih upravičencev.
Glede na ugotovitev tožene stranke, da je bila pravočasno vložena vloga tožnic zavržena s sklepom, ki je pravnomočen, ni bilo podlage, da bi vlogo, vloženo po preteku zakonitega roka (po 7.12.1993), obravnavali kot novo drugačno vlogo, vendar prepozno vloženo.
prodaja - odgovornost za napake - stvarne napake - obvestilo o napaki - jamčevalni ugovor - bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Kupec, ki ob prevzemu predmeta pogodbe ni ugovarjal, da izpolnitev ni pravilna, niti ni dokazal, da je prodajalcu odposlal obvestilo tako, kot to določa 2. odst. 484. člena ZOR, ne more uveljaviti ugovora jamčevanja za napake ne glede na to, ali je šlo za očitno ali skrito napako.
nadomestno zemljišče - Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov RS kot zavezanec
Obvezna razlaga prvega stavka 27. člena ZDen pomeni, da je vprašanje vračanja nadomestnih kmetijskih zemljišč urejeno drugače kot doslej. Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov je izrecno določen kot zavezanec. Opredelitev kot zavezanca izhaja iz nemožnosti vračanja v naravi. Ni pomembno, ali so podržavljena kmetijska zemljišča v njegovih sredstvih ali ne. Zato je sklad potrebno pritegniti v postopek tudi kot zavezanca. Glede na spremenjeno pravno podlago je moralo pritožbeno sodišče sodbo sodišča prve stopnje razveljaviti.
kršitev materialnega prava- poučitev stranke o pravici do vrnitve nadomestnega zemljišča - zahtevek stranke
Denacionalizacijski upravičenec, ki mu zaradi zakonitih ovir po ZDen ni mogoče vrniti kmetijskega zemljišča v naravi, mora biti v postopku na prvi stopnji izrecno poučen o pravici do vrnitve nadomestnega zemljišča po 3. odstavku 42. člena ZDen, kajti sicer je podana kršitev materialnega prava.
denacionalizacija stanovanjskih in poslovnih stavb - bistveno povečanje vrednosti nepremičnine
Vrnitev objekta v izključno last ni mogoča le v primeru, če je zaradi dozidav, nadzidav ali drugih investicijskih vlaganj zunanjost, namembnost ali površina podržavljenega objekta bistveno spremenjena (25. člen ZDen).
Po 3. odstavku 206. člena Zakona o splošnem upravnem postopku je podpis pooblaščene uradne osebe obvezna sestavina vsake upravne odločbe. Odločba, ki takšnega podpisa nima, nima učinka upravne odločbe, ampak se šteje za neobstoječo. Neobstoječa odločba ima takšno pravno napako, ki je naknadno ni mogoče odpraviti.
ZTPDR člen 73, 73/1.ZOR člen 158. ZPP (1977) člen 395, 395/2.
odškodninska odgovornost - krivdna odgovornost - kdaj je podana krivda - poklicna bolezen - pravdni postopek - zmotna uporaba materialnega prava
S sodbo sodišča prve stopnje je bilo ugotovljeno dejstvo, da je vzrok poklicne bolezni in škode, ki je nastala tožnici zaradi te bolezni dvojen. Bilo je ugotovljeno, da je do škode prišlo zaradi tožničine izpostavljenosti plinom, ki so nastali ob požaru v prostorih tožene stranke ter zaradi njene izpostavljenosti indigu pri njenem delu strojepiske pri toženi stranki. Glede odgovornosti tožene stranke za posledice tožničine izpostavljenosti indigu je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je za posledice v zvezi s tem krivdno odgovorna tožena stranka.
V postopku ni bilo ugotovljeno, ali je treba vzrok požara pripisati višji sili ali pa krivdnemu ravnanju kakšne osebe zaposlene pri toženi stranki. Pri tem je odločilno, ali je šlo za krivdno ravnanje delavcev pri toženi stranki ter kakšna je bila stopnja njihove krivde pri tem. Sodišči prve in druge stopnje sta torej prezrli, da je pri odločanju o tej zadevi treba tudi ugotoviti, ali je nastanek škode posledica krivdnega ravnanja delavcev tožene stranke. Šele potem, ko bodo raziskana vsa odločilna dejstva o tem, ali je tožena stranka odgovorna tudi za nastanek požara in plinov, ki so sopovzročili tožnici škodo (kumulativna vzročnost), bo mogoče ob upoštevanju stopnje odgovornosti na temelju prvega in drugega vzroka ugotoviti skupno stopnjo odgovornosti tožene stranke za škodo, ki je nastala tožnici.
ZTPDR člen 83, 83/1. ZDR (1990) člen 105. ZPP (1977) člen 282, 282/1.
bistvena kršitev določb pravdnega postopka - pravica do sodnega varstva - molk organa - odločba sodišča druge stopnje - prenehanje delovnega razmerja - delovno razmerje pri delodajalcih - rok za uveljavitev pravice do sodnega varstva
Rok iz 1. odstavka 83. člena ZTPDR je torej materialni prekluzivni rok, na katerega iztek pazi sodišče po uradni dolžnosti (1. odstavek 282. člena ZPP) v vseh fazah postopka. Z določilom 105. člena ZDR, ki daje delavcu pravico do sodnega varstva tudi po preteku 15-dnevnega roka iz 1. odstavka 83. člena zveznega zakona, če pristojni organ v organizaciji oziroma delodajalec v predpisanem roku ne odloči o njegovi zahtevi ali ugovoru, pa je ta rok izgubil naravo prekluzivnosti. S tem, ko ni določil časovne omejitve, do katere lahko delavec v primeru "molka" drugostopnega organa uveljavlja procesnopravno varstvo, je ta rok (v kolikor sploh izpolnjuje predpostavke za pomen tega pravila) šteti kot splošen (zastaralni) rok. Zato sodišče izteka tega roka ne upošteva več po uradni dolžnosti, pač pa samo takrat, če se stranka nanj sklicuje.
ZDSS člen 21, 21/1. ZPP (1977) člen 392, 400, 400/1.
delovno razmerje pri delodajalcu - razveljavitev sklepa o ustavitvi postopka - izredna pravna sredstva - revizija zoper sklep - dovoljenost revizije
Ker je revizija vložena zoper sklep, s katerim postopek ni bil končan (določba 400. člena ZPP) oziroma zoper odločbo o poravnavi, zoper katero ni bilo pritožbe, taka revizija v skladu z zakonskimi normami, tudi če sploh ne upoštevamo določbe prvega odstavka 382. člena ZPP, da je revizijo možno vložiti samo v tridesetih dneh od vročitve prepisa sodbe, ni dovoljena.
ZPP (1977) člen 187, 187/2, 215, 288, 288/2, 393. ZPPSL člen 137, 137/1.
pravni interes - prekinitev postopka - nadaljevanje postopka - stečajni postopek - delovno razmerje pri delodajalcu - ugotovitev obstoja prerekane terjatve
Pravico do sodnega varstva, razumljeno kot pravico do meritorne odločitve sodišča, ima le tisti, ki izkaže, da je odločitev sodišča nujna zaradi varstva njegovih pravic. Sklicevanje tožnika na obstoj moralnopravnega interesa tožene stranke ne zadošča za nadaljevanje postopka v smislu določila 215. člena ZPP.
URS člen 14, 14/2. ZNZ člen 102.ZRPJZ člen 3. ZPP (1977) člen 395, 395/2.
delovno razmerje v državnih organih - plače in drugi prejemki - odpravnine - osnova za izračun odpravnine - pravdni postopek - zmotna uporaba materialnega prava
V primerih, ko zakon veže določeno pravico na delavčevo plačo v določenem časovnem obdobju, je zaradi zagotavljanja ustavnega načela enakosti delavcev pred zakonom (2. odstavek 14. člena Ustave Republike Slovenije), v vseh primerih treba upoštevati enako časovno obdobje. To je mogoče v obravnavanem primeru storiti le, če se upoštevajo le tisti meseci, v katerih je tožnik ves mesec opravljal delo, za katerega je prejel osebni dohodek. Zato sta sodišči pri tem, ko sta kot zadnji mesec, v katerem je tožnik prejel plačo za vse dni v mesecu, šteli februar 1997, ravnali pravilno.
ZTPDR člen 58, 58/1, 58/2, 58/3. ZDR (1990) člen 90, 90/1. ZPP (1977) člen 393.
delovno razmerje pri delodajalcu - prenehanje delovnega razmerja - odgovornost za delovne obveznosti - disciplinska odgovornost - obligatornost izreka disciplinskega izreka - pogojna odložitev izvršitve disciplinskega ukrepa
Če se za kršitev izreče ukrep (obligatoren) prenehanja delovnega razmerja, ker obveznost izreka ukrepa v takem primeru pomeni, da ni mogoč izrek milejše sankcije kot na primer denarne kazni ali javnega opomina. Seveda pa to ne pomeni, da izvršitve takega obligatorno izrečenega disciplinskega ukrepa ne bi bilo mogoče pogojno odložiti.
ZDR (1990) člen 5, 5/3. SKPG člen 33, 33/2. ZPP (1977) člen 393.
delovno razmerje pri delodajalcih - razporejanje delavcev - delavski zaupnik - soglasje sindikata k odločbi o razporeditvi
Varstvo sindikalnih predstavnikov ureja Konvencija MOD št. 135 o varstvu in olajšavah za predstavnike delavcev v podjetju (Uradni list SFRJ, št. 14/82-MP), ki določa, da konvencija varuje položaj delavskih predstavnikov v skladu z nacionalno zakonsko ureditvijo, kolektivni sporazumi ter drugimi oblikami sporazumov (6. člen Konvencije). S tem konvencija posebej poudarja možnost urejanja varstva delavskih predstavnikov z dvostranskimi avtonomnimi viri. Način pravnega varstva zoper diskriminatorne odločitve in ravnanja delodajalcev se ureja z notranjo pravno ureditvijo, s tem, da imajo države članice obveznost, da spodbujajo kolektivna pogajanja v zvezi s tem. Takšna mednarodnopravna ureditev kaže, da je določila 5. člena ZDR o varstvu sindikalnih zaupnikov mogoče izvirno dograditi tudi s kolektivni pogodbami.
sodni postopek - glavna obravnava - zaslišanje stranke
Revidentka se kljub sprejetemu dokaznemu sklepu, ki ji je bil znan, da bo zaslišana kot stranka, ni udeležila razpisane glavne obravnave dne 4.9.1997 (iz spisa ni razvidno, da bi izostanek opravičila), prav tako pa ne obravnave 2.10.1997. Iz predloženega zdravniškega potrdila sicer izhaja, da je revidentka bila 1.10.1997 na bolniškem dopustu, ni pa iz njega mogoče ugotoviti nobenega upravičenega razloga za odsotnost z obravnave razpisane za 2.10.1997. Zato je sodišče prve stopnje odločalo v skladu z določbami ZPP, ko je zaključilo obravnavo brez zaslišanja revidentke (prvi odstavek 304. člena ZPP). Zaradi tega ni mogoče ugotoviti bistvene kršitve določb pravdnega postopka po določbi prvega odstavka 354. člena ZPP.