ZTLR člen 33, 37, 43.ZZZDR člen 51, 51/2, 52, 52/1, 59.ZZK člen 2, 10, 13.
skupno premoženje zakoncev - originarna pridobitev lastninske pravice - vpis lastninske pravice v zemljiško knjigo - obremenitev nepremičnine - hipoteka - pravno mnenje - načelo zaupanja v zemljiškoknjižne vpise pravic - izpodbojnost - nedopustnost izvršbe
Tožeča stranka priznava, da je v zemljiški knjigi navedeno, da je pridobil lastninsko pravico na podlagi kupoprodajne pogodbe njen mož, in da sama ni vpisana v zemljiški knjigi, zato mora nositi riziko, da ni poskrbela za svoj vpis v zemljiško knjigo in da ni reagirala ob vpisu hipoteke tožene stranke.
Čeprav velja domneva, da v primeru, da kak podatek ni vpisan v zemljiško knjigo, tretje osebe za nevpisani podatek ne vejo, pa ta domneva ni neizpodbitna. Toda tožeča stranka ni dokazovala in ni dokazala slabe vere tožene stranke. Samo dejstvo, da je profesionalna organizacija (banka), pa ji ne daje pravice oziroma dolžnosti, da se spušča v ugotavljanje osebnih podatkov posojilojemalcev, da torej ugotavlja njihov zakonski stan in se vtikuje v druga osebna razmerja ter zakonce obravnava drugače od tistih oseb, ki niso poročene.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz razlogov smotrnosti
Smotrnost pa ni izkazana, kadar prenosa krajevne pristojnosti ne utemeljujejo procesni ali kakšni drugi tehtni razlogi konkretnega primera. Po oceni vrhovnega sodišča predlog za delegacijo ni utemeljen, kadar ta temelji na domnevni možnosti, da bo potrebno zaslišanje predlagatelja delegacije (kot je to v tem primeru), ker se lahko zaslišanje opravi pred zaprošenim sodiščem.
Če klet v stavbi ni bila razdeljena, so pred uveljavitvijo SZ imeli vsi imetniki stanovanjske pravice na njej skupno pravico uporabe (4. člen Zakona o pravicah na delih stavb, Uradni list SRS, št. 19/76 in 42/86), po uveljavitvi SZ pa imajo lastniki stanovanj na njej solastninsko pravico. Takšen prostor je imel status skupnega prostora in ga ima tudi po uveljavitvi SZ (8. člen SZ).
povrnitev negmotne škode - višina denarne odškodnine - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti - zmanjšanje življenjskih aktivnosti izraženo v odstotkih
V odstotkih izraženo zmanjšanje aktivnosti, pri čemer ne obstaja takšna gradacija, ki bi jo urejali predpisi (zavarovalniško ali invalidsko ocenjevanje prizadetosti oškodovanca je urejeno za druge namene) oziroma bi jo sprejela stroka kot merilo, ki bi bilo lahko neposredno upoštevano ob uporabi 200. in 203. člena ZOR, ne more biti odločilni dejavnik. Služi lahko le kot pomožen podatek o obsegu in intenzivnosti fizičnih in psihičnih prizadetosti ter posledično duševnih bolečin.
revizija zoper sklep - sklep da se sprememba tožbe ne dovoli - dovoljenost revizije - zavrženje revizije
Sklep o tem, da se sprememba tožbe ne dovoli, ni sklep, s katerim bi se postopek končal, saj je tožeči stranki na voljo, da uveljavlja nove zahtevke poleg obstoječih v drugi pravdi. Zato revizija zoper takšen sklep ni dovoljena.
Tožnik je sam povzročil okoliščine, zaradi katerih je nekaj dni pred glavno obravnavo v kazenskem postopku bil priprt. Kljub oprostilni sodbi mu zato škoda zaradi prestanega pripora - ob izostanku elementa protipravnosti - ni nastala.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov
Ni podlage za prenos pristojnosti samo zato, ker je direktor tožene stranke obenem župan občine, v kateri ima stvarno in krajevno pristojno sodišče svoj sedež.
SZ člen 117, 141, 159, 159/2. ZPP (1977) člen 188, 188/2. ZSR člen 67, 67/3.
uporaba določb ZSR - prehodne in končne določbe SZ - privatizacija stanovanj - pridobitev stanovanjske pravice
Po določilih SZ pa je mogoče uporabiti določbe ZSR le za prehodno urejanje razmerij med lastnikom stanovanja in imetnikom stanovanjske pravice glede pravic in obveznosti, ki izvirajo iz uporabe stanovanja. Tega določila se ne more razlagati tako, da bi se pravni režim prejšnjega ZSR za stanovanja, ki so bila prej v družbeni lastnini in so se na podlagi določb SZ olastninila, podaljšal do sklenitve najemne pogodbe.
skupno premoženje zakoncev - določitev deležev na skupnem premoženju - razveza zakonske zveze - izvenzakonska skupnost - zakonska domneva o velikosti deležev izvenzakonskih partnerjev
Dejanske ugotovitve o vsebini razmerij pravdnih strank in dolžini njunega življenja v istem stanovanju v okviru družine, ki je navzven objektivno funkcionirala kot družinska skupnost, so utemeljevale oceno, da sta stranki živeli v času od 1986 do konca 1995 v izvenzakonski skupnosti, ki je imela glede na določilo 12. člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih take pravne posledice, kot če bi bila sklenila zakonsko zvezo.
Tožnik je sicer imel nekaj višje dohodke kot pa toženka, vendar je toženka po ugotovitvah sodišč opravljala še gospodinjstvo za celo družino ter vzgajala in skrbela tudi za obe skupni hčerki, kar vrednostno skupaj ni moglo predstavljati manj od tožnikovih prispevkov. Glede na take ugotovitve, ki niso izkazale tožnikovega večjega prispevka k nastanku spornega premoženja, kot pa je bil toženkin, je pravno pravilen zaključek, da sta deleža pravdnih strank na skupnem premoženju enaka.
nadzor nad poročanjem javnih družb - postopek odločanja Agencije za trg vrednostnih papirjev - plačilo stroškov nadzora - uporaba določb ZUP
Javna družba ni dolžna plačati stroškov nadzora nad poročanjem, ki ga izvede Agencija za trg vrednostnih papirjev po uradni dolžnosti, če je končna odločitev zanjo ugodna, izkazano pa tudi ni, da bi povzročila postopek s protipravnim ravnanjem. Zato odloči agencija o stroških nadzora potem, ko je postopek pravnomočno končan.
nadzor nad poročanjem javnih družb - postopek odločanja Agencije za trg vrednostnih papirjev - odločanje o plačilu stroškov nadzora - pooblastila predsednika senata
Sklep o obveznosti plačila stroškov nadzora izda predsednik senata.
nadzor nad poročanjem javnih družb - postopek odločanja Agencije za trg vrednostnih papirjev - plačilo stroškov nadzora - uporaba določb ZUP
Stroški Agencije za trg vrednostnih papirjev v postopkih nadzora, ki jih je začela po uradni dolžnosti gredo v njeno breme, če se je postopek za stranko ugodno končal. Zato lahko agencija odloči o obveznosti plačila njenih stroškov šele potem, ko je postopek nadzora pravnomočno končan.
zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Zatrjevanje, da je šlo v resnici za drugačno, nekaznivo ravnanje obsojenca, pomeni zatrjevanje drugačnega dejanskega stanja, zaradi česar pa po določbi 2.odst. 420.čl. ZKP zahteve za varstvo zakonitosti ni mogoče vložiti.
Z zatrjevanim zmanjšanim prometom in izgubo zaslužka, ki bi se lahko nanašal le na poslovanje v spornem delu dejavnosti, same zase, niso hujše škodljive posledice z vidika celotne dejavnosti, ki jo sicer opravlja tožeča stranka. Pogoja po 2. odstavku 69. člena ZUS sta navedena alternativno.
ZODP člen 4, 4/1-10, 14.ZOR člen 25, 25/2, 372. ZPP (1977) člen 354, 354/1, 370, 370/3.
bistvena kršitev določb pravdnega postopka - pojem gospodarske pogodbe - upravni organ kot pogodbena stranka - zastaranje terjatev iz pogodbe o prometu blaga in storitev - ugotavljanje novih dejstev in izvajanje novih dokazov v pritožbenem postopku
Če upravni organ v sklopu ministrstva sklene (kot kupec) prodajno pogodbo za določeno blago, predstavlja ta posel gospodarsko pogodbo, ker upravni organ pri tem ne nastopa kot organ oblasti, ampak kot civilna pravna oseba.