zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Zatrjevanje, da je bila izpovedba oškodovanca lažna, predstavlja uveljavljanje razloga nepravilne ugotovitve dejanskega stanja, zaradi česar pa po določbi 2. odst. 420. čl. ZKP zahteve za varstvo zakonitosti ni dovoljeno vložiti.
ZOR člen 154, 154/1. ZPP (1977) člen 186, 186/1, 219.
podlage odškodninske odgovornosti - vzročna zveza - dokazno breme
Eden izmed elementov podlage za odškodninsko odgovornost je prav vzročna zveza in če ta ni podana, tudi ni odškodninske odgovornosti. Zato tožena stranka ne odgovarja ne za izgubljeni tožnikov dohodek, ne za nadaljnjo njegovo škodo - dolg zaradi neplačanih dajatev v zvezi z neodjavljeno obrtno dejavnostjo.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - dvom v nepristranskost sojenja
Sodniško delo je pogosto predmet komentarjev in kritik v medijih in s tem izpostavljeno pritiskom javnosti. Zaradi tega pa še ni mogoče govoriti o tehtnih razlogih za delegacijo pristojnosti sodišč iz kraja v kraj, saj bi bilo tako poslovanje v direktnem nasprotju z načelom ekonomičnosti postopka.
Sodišči prve in druge stopnje sta pravilno uporabili materialno pravo. Ob ugotovitvi, da je toženec tožnika vrezal potem, ko ga je ta podrl na tla, ga držal za vrat in ga dušil in da toženec ni mogel odvrniti napada na drug način, sta pravilno sodili, da je ravnal v silobranu (prvi odstavek 161. člena ZOR v zvezi z drugim odstavkom 11. člena KZ). Ocenili sta tudi sorazmernost ravnanja toženca, ki ga je tožnik predhodno poškodoval, in ki je bil 65 let star upokojenec, medtem ko je bil tožnik kot 33-letni voznik v veliko boljši fizični kondiciji.
ZZK člen 102, 102/2, 149. Zakon o zemljiških knjigah paragraf 68, 101, 101/1.
izbrisna tožba - rok za vložitev izbrisne tožbe - veljavnost pravnih predpisov - čas nastanka pravnega razmerja - pravočasnost tožbe - zaslišanje strank - načelo dispozitivnosti
Pravilno je ravnalo sodišče, da je uporabilo pravna pravila Zakona o zemljiških knjigah (Službene novine Kraljevine Jugoslavije št.
146/LIII/307), saj je sporno pravno razmerje nastalo v času veljavnosti teh pravil. Zakon o zemljiški knjigi (Uradni list RS, št. 33/95 - ZZK) je namreč začel veljati šele 16.7.1995 (149. člen). Ne predpisuje retroaktivne veljavnosti tudi ne glede vprašanja pravočasnosti poprej vloženih pravnih sredstev.
ZPP (1977) člen 7, 7/3, 354, 354/1, 385, 385/1-2, 385/3.
revizija - razlogi za revizijo - relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - uveljavljanje procesnih kršitev šele v reviziji
Šele v reviziji revident trdi, da bi moralo sodišče pritegniti geometra, da se ugotovi pravilnost odmerjenih parcel. Kršitev omenjenih določb bi lahko pomenila bistveno kršitev določb pravdnega postopka relativne narave po prvem odstavku 354. člena ZPP/77. Te kršitve pa tožeča stranka v pritožbi ni uveljavljala. S tem si je zaprla možnost, da bi to uspešno storila v revizijskem postopku, saj tu ni dovoljeno glede takšnih kršitev preskakovanje pravnih sredstev (2. točka prvega odstavka 385. člena ZPP).
vračanje nadomestnih zemljišč - Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov RS kot zavezanec
Obvezna razlaga prvega stavka 27. člena ZDen pomeni, da je vprašanje vračanja kmetijskih zemljišč urejeno drugače kot doslej. Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov je izrecno določen kot zavezanec.
Opredelitev kot zavezanca izhaja iz nemožnosti vračanja v naravi. Ni pomembno, ali so podržavljena kmetijska zemljišča v njegovih sredstvih ali ne. Zato je sklad potrebno pritegniti v postopek toda kot zavezanca. Glede na spremenjeno pravno podlago je moralo pritožbeno sodišče sodbo sodišča prve stopnje razveljaviti.
ZPP (1977) člen 110, 110/1.ZS člen 107, 107/1, 106, 106/1-7.
denarna kazen zaradi žalitve sodišča - kaznovanje pooblaščenca
Trditve o nezadovoljevanju minimalnih sodnih standardov, o favoriziranju krivice in kriminala, o odločanju po neznanih kriterijih in interesih, ne da bi se prebralo celotno zadevo, so take vrednostne ocene, ki so v nasprotju z vlogo, položajem in vrednotami, ki jim je zavezano sodstvo, pa tudi z razlogi v sodbah obeh sodišč v konkretni pravdni zadevi. Take trditve so objektivno žaljive.
pritožba zoper sodbo sodišča prve stopnje - napoved pritožbe
Najave pritožbe za primer neugodne sodbe pred njenim izrekom ni mogoče šteti kot napoved pritožbe. Napoved mora biti izrecna in to po razglasitvi sodbe.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - dvom v nepristranskost sojenja
Sodniško delo je pogosto predmet komentarjev in kritik v medijih in s tem izpostavljeno pritiskom javnosti. Zaradi tega pa še ni mogoče govoriti o tehtnih razlogih za delegacijo pristojnosti sodišč iz kraja v kraj, saj bi bilo tako poslovanje v direktnem nasprotju z načelom ekonomičnosti postopka.
pripor - ponovitvena nevarnost - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Z navedbami, ki izpodbijajo ugotovitev v pravnomočnem sklepu, da obtoženec ni imel rednih dohodkov za preživljanje in da njegovo podjetje še ni začelo delovati, vložnik zahteve za varstvo zakonitosti uveljavlja zmotno ugotovitev dejanskega stanja, kar pa po 2.odst. 420.čl. ZKP ni razlog, iz katerega bi bilo mogoče vložiti navedeno izredno pravno sredstvo.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - oteževanje medsebojnih odnosov na sodišču - dvom v nepristranost sojenja
Zaradi tega, ker je toženka postala sodnica na tistem sodišču, ki naj odloči o sporu, so se razmere bistveno spremenile. Sojenje kolegici in to za visok premoženjskopravni zahtevek, bi lahko otežilo medsebojne odnose pri delu sodišča; poleg tega pa bi objektivno lahko prišlo tudi do dvoma v nepristranost sojenja.
ZVojI člen 23, 101, 101/1, 103, 103/1, 103/2. ZUS člen 60, 60/1-2, 60/2.
pravica do dodatka za posebno invalidnost in dodatka za pomoč in postrežbo - revizija - rok
Če ni dokazano, da je bila revizija odločbe o pravici do dodatka za posebno invalidnost opravljena v roku 3 mesecev od dneva, ko je ministrstvo prejelo zadevo, se šteje, da je k odločbi dano soglasje (103. člen ZVojI), zato za odpravo odločbe v reviziji niso bili izpolnjeni formalni pogoji.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - otežitev medsebojnih odnosov na sodišču
Sojenje bratu kolegice, ki opravlja sodniško funkcijo na istem sodišču, in to za več dokaj visokih zneskov, bi lahko otežilo medsebojne odnose pri delu sodišča; poleg tega pa bi objektivno lahko prišlo do dvoma v nepristranost sojenja.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - dvom v nepristranskost sojenja
Sodniško delo je pogosto predmet komentarjev in kritik v medijih in s tem izpostavljeno pritiskom javnosti. Zaradi tega pa še ni mogoče govoriti o tehtnih razlogih za delegacijo pristojnosti sodišč iz kraja v kraj, saj bi bilo tako poslovanje v direktnem nasprotju z načelom ekonomičnosti postopka.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - dvom v nepristranskost sojenja
Sodniško delo je pogosto predmet komentarjev in kritik v medijih in s tem izpostavljeno pritiskom javnosti. Zaradi tega pa še ni mogoče govoriti o tehtnih razlogih za delegacijo pristojnosti sodišč iz kraja v kraj, saj bi bilo tako poslovanje v direktnem nasprotju z načelom ekonomičnosti postopka.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - dvom v nepristranskost sojenja
Sodniško delo je pogosto predmet komentarjev in kritik v medijih in s tem izpostavljeno pritiskom javnosti. Zaradi tega pa še ni mogoče govoriti o tehtnih razlogih za delegacijo pristojnosti sodišč iz kraja v kraj, saj bi bilo tako poslovanje v direktnem nasprotju z načelom ekonomičnosti postopka.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - dvom v nepristranskost sojenja
Sodniško delo je pogosto predmet komentarjev in kritik v medijih in s tem izpostavljeno pritiskom javnosti. Zaradi tega pa še ni mogoče govoriti o tehtnih razlogih za delegacijo pristojnosti sodišč iz kraja v kraj, saj bi bilo tako poslovanje v direktnem nasprotju z načelom ekonomičnosti postopka.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - dvom v nepristranskost sojenja
Sodniško delo je pogosto predmet komentarjev in kritik v medijih in s tem izpostavljeno pritiskom javnosti. Zaradi tega pa še ni mogoče govoriti o tehtnih razlogih za delegacijo pristojnosti sodišč iz kraja v kraj, saj bi bilo tako poslovanje v direktnem nasprotju z načelom ekonomičnosti postopka.