delo na črno - zaposlovanje na črno - kratkotrajno delo - sorodstveno razmerje - delodajalec z manj kot 10 zaposlenimi - mikro družba - svetovanje - upokojenec - opravljanje dela na črno - inšpekcijski postopek
Tožnikovega dela svetovanja in izdelave poročila ni mogoče šteti za kratkotrajno delo. Za kratkotrajno delo se namreč šteje brezplačno opravljanje dela v mikro družbi ali zavodu z najmanj enim in največ 10 zaposlenimi, kadar ga med drugim opravljajo starši lastnika ali solastnika mikro družbe ali zavoda ali samozaposlene osebe, oseba, ki opravlja kratkotrajno delo pa je (mora biti) zavarovana za primer poškodbe pri delu in poklicne bolezni. Prav tako tožnikovega dela ni mogooče šteti za sorodstveno pomoč, saj dela ni opravljal za svojega sina, temveč za pravno osebo, tj. odvetniško družbo.
ZVO-1 člen 73. Uredba o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode (2015) člen 10. Uredba o vrsti dejavnosti in naprav, ki lahko povzročajo onesnaževanje okolja večjega obsega (2015) člen 22, 30. Uredba o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo (2012) člen 15, 15/2.
Tožnik kot izvajalec javne službe in upravljavec komunalne čistilne naprave ima obveznost zagotavljati čiščenje komunalne odpadne vode tako, da ne presega predpisanih mejnih vrednosti. Te so konkretneje določene tudi v okoljevarstvenem dovoljenju za komunalno čistilno napravo. To pomeni, da je tožnikovo ravnanje v skladu s pogoji iz okoljevarstvenega dovoljenja za komunalno čistilno napravo odvisno (tudi) od delovanja predmetne naprave prizadete stranke, ki je priključena na kanalizacijsko omrežje in komunalno čistilno napravo, saj lahko vpliva na doseganje mejnih vrednosti čiščenja odpadnih komunalnih vod. Zato je v primeru, če konkretne spremembe, ki so torej predmet tega postopka v delovanju naprave prizadete stranke, lahko vplivajo na izpolnjevanje tožnikovih nalog, na tej podlagi izkazan tudi njegov interes za sodelovanje v postopku spreminjanja pogojev za delovanje predmetne naprave prizadete stranke.
Pri ugotavljanju, ali tožnik izkazuje pravni interes za udeležbo v postopku spreminjanja okoljevarstvenega dovoljenja, je neutemeljena toženkina navedba, da se s predmetno spremembo predvidevajo zgolj izboljšave, saj je treba tudi v primeru zagotavljanja ukrepov za izboljšanje obratovanja predmetne naprave, kolikor se ti nanašajo na izvajanje tožnikovih naloge kot upravljavca javne infrastrukture, omogočiti, da pri tem sodeluje.
ZUS-1 člen 36, 36/1, 36/1-6, 37, 37/2, 40, 40/1. ZUP člen 223.
denacionalizacija - sklep o popravi pomote - vezanost sodišča na trditveno podlago - izboljšanje pravnega položaja - zavrženje tožbe
Tožnica v tožbenih navedbah sicer uveljavlja, da je popravni sklep izdan v nasprotju z 223. členom ZUP, vendar to po presoji sodišča ne posega v njen pravni položaj. Položaj tožnice in drugih lastnikov iz nacionalizacije izvzetih stanovanj, tj. strank z interesom v tem upravnem sporu, se z odločitvijo, ki jo je toženka sprejela s „popravnim sklepom“ ne poslabšuje ampak kvečjemu izboljšuje. "Poprava", tj. dejansko poseg v odločitev o denacionalizaciji oziroma njena konkretna sprememba (iz vračila se dodatno izvzamejo kleti in drvarnice ter souporaba na naštetih skupnih delih), bi po naravi stvari lahko posegla le v pravni položaj denacionalizacijskih upravičencev oziroma njihove pravne naslednice. Slednja v odgovoru na tožbo sicer uveljavlja, da je toženka s popravnim sklepom neupravičeno posegla v pravnomočno odločbo o denacionalizaciji. Vendar pa lahko sodišče odloča le na podlagi tožbe zoper izpodbijani akt in ne na podlagi odgovora na tožbo, zato ni imelo pravne podlage, da bi o tem odločilo na podlagi njenega ugovora.
ZLD-1 člen 10, 10/3. ZUS-1 člen 28, 28/2, 28/4. ZUP člen 67, 67/1, 222.
lekarniška dejavnost - nepopolna vloga - rok za izdajo odločbe - molk organa - podružnica
Toženka opozarja, da so tožničina vloga, poslana na elektronski naslov toženke 8. 1. 2019, pritožba zaradi molka in zahteva za izdajo odločbe nepodpisane. Smiselno torej ugovarja, da o nepopolni vlogi ni dolžna odločiti. Vendar pa je v primeru, če je vloga nepopolna, organ dolžan vložnika po prvem odstavku 67. člena ZUP v roku petih delovnih dni pozvati, da pomanjkljivosti odpravi, in določiti rok, v katerem mora to storiti.
Po presoji sodišča je zahteva tožnice, da mora toženka o njeni vlogi odločiti, v skladu z določbo 28. člena ZUS – 1, utemeljena. To, da toženka ni razpisala koncesije za opravljanje lekarniške dejavnosti, na odločitev ne more vplivati, saj za podružnico lekarne ni potrebna koncesija, ampak dovoljenje. Prav tako je tega, da mora o vlogi odločiti, ne odveže pojasnilo, da se je tožnica obračala na občinski svet in župana. Tožnica je vlogo naslovila na občino, ki bi jo morala dodeliti v odločanje pristojnemu organu.
ZDRS člen 10, 10/1, 10/1-4, 12, 12/3, 27b, 27d. Uredba o spremembi Uredbe o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja (2017) člen 3.
državljanstvo - sprejem v državljanstvo - pogoji za sprejem v državljanstvo - zagotovilo o sprejemu v državljanstvo
V konkretni zadevi je sporno, ali tožnica izpolnjuje pogoj po četrti točki prvega odstavka 10. člena ZDRS, ki določa, da mora imeti prosilec za sprejem v državljanstvo zagotovljena sredstva, ki njemu in osebam, ki jih mora preživljati, zagotavljajo materialno in socialno varnost. Po določbi devetega odstavka 10. člena ZDRS se šteje, da ima oseba zagotovljeno materialno in socialno varnost, če ima zagotovljena sredstva najmanj v višini osnovnega minimalnega dohodka, določenega s predpisi o socialnem varstvu; pri tem mora imeti sredstva v višini osnovnega minimalnega dohodka zagotovljena tudi za vsako osebo, ki jo mora preživljati.
Pri izračunu sredstev, s katerimi razpolaga tožničina družina, se morajo od dohodkov za vodenje družbe, ki jih prejema njen mož, odšteti ne le zneski davkov, pač pa tudi znesek prispevkov za socialno varnost.
molk organa - rok za izdajo odločbe - štetje rokov - nepopolna vloga
Procesno situacijo, v kateri organ opusti sicer dolžno ravnanje po 67. členu ZUP, je treba obravnavati tako, kot da je organ štel, da je vloga stranke popolna.
Zato bi moral prvostopenjski organ o vlogi odločiti v roku, ki ga za to določa zakon. Enako bi moral ravnati tudi drugostopenjski organ.
Toženka je morala ob seštevku točk za opravljene storitve uporabiti peti odstavek 17. člena ZOdv, saj gre za zadevo Bpp.
Da je uporabila peti odstavek 17. člena Zodv, je toženka pojasnila tako v drugem kot tretjem odstavku izpodbijanega sklepa, zato tožnik tudi neutemeljeno ugovarja neobrazloženosti izpodbijanega akta.
Pogojni odpust ni pravica obsojenca, temveč privilegij. Tega privilegija pa je lahko deležen le tisti obsojenec, za katerega se izkaže verjetnost, da kaznivih dejanj ne bo več ponavljal. Gre torej za upravno odločbo, ki se izda po prostem preudarku. Odločitev tožene stranke temelji na ugotovitvi, da pri tožeči stranki v času izdaje izpodbijane odločbe še ni podana pozitivna prognoza, utemeljeno pa je tudi stališče toženke, ki sledi uveljavljeni sodni praksi (sodba št. I U 1513/2018, I U 1173/2019 in druge), da je treba pri odločitvi o zavrnitvi predloga za pogojni odpust upoštevati neprestano zaporno kazen zaradi drugega pravnomočno ugotovljenega kaznivega dejanja.
Tožnici bi morala biti zagotovljena pritožba v smislu določb ZUP, o kateri bi kot pristojen odločal organ, določen v skladu z 232. členom ZUP, in bi pritožbo pred vložitvijo tožbe v upravnem sporu, da bi bila tožba dopustna, tudi morala izčrpati.
neposredna plačila - pravica stranke do izjave v postopku
Odločba je bila izdana v postopku po izrednem pravnem sredstvu zaradi nepravilno ugotovljenega dejanskega stanja pri izdaji odločbe izdelane samodejno z uporabo informacijskega sistema. Pri ponovni izdaji odločbe morajo biti zaradi odprave nepravilnosti pri prvoizdani odločbi ugotovljena vsa dejstva in okoliščine, ki so za odločitev pomembne, strankam pa mora biti omogočeno, da uveljavijo in zavarujejo svoje pravice in pravne koristi
Komisija za nadzor izvoza blaga z dvojno rabo, ki daje po citirani določbi prve alineje prvega odstavka 4. člena ZNIBDR pristojnemu ministrstvu predhodno mnenje o dovoljenju za izvoz blaga z dvojno rabo, je po 9. členu ZNIBDR strokovno telo. Navedeno pomeni, da ima njegovo mnenje naravo izvedenskega mnenja o strokovnem vprašanju.
Iz procesnega dejanskega stanja obravnavane zadeve je razvidno le, da je Komisija izdala negativno mnenje zaradi ugotovitve, da ima končni uporabnik več veljavnih zavrnitev za drugo blago s strani več držav članic EU. Tako posplošena obrazložitev po presoji sodišča ne zadošča za ugotovitev, da je upravni organ dovolj natančno in ustrezno ugotovil konkretno dejansko stanje.
mednarodna zaščita - omejitev gibanja prosilcu za mednarodno zaščito - ogrožena osebna varnost - resna grožnja za javni red ali javno varnost - sorazmernost in nujnost ukrepa pridržanja
Tožnik je poškodoval stavbno pohištvo (okno) v azilnem domu in grozil varnostnikom in zaposlenim v azilnem domu s smrtjo, zaradi česar je bil glede groženj s strani varnostniku tudi obravnavan in pridržan s strani PP ... Poskušal je oziroma je fizično obračunal tudi z drugimi prosilci v azilnem domu, s katerimi je sicer tudi verbalno obračunaval, saj jih je večkrat žalil in vpil nanje. Zato sodišče ugotavlja, da je cilj izrečenega ukrepa varnost zaposlenim, varnostnikom in prosilcem v azilnem domu, pa tudi premoženjska varnost azilnega doma.
Ukrep pridržanja na Center za tujce je bil v danih okoliščinah primeren, nujen in sorazmeren z varstvom pravic drugih, ki jih je tožnik ogrožal. Grozil je namreč s smrtjo varnostniku in zaposlenim v azilnem domu, fizično in verbalno obračunavala s prisotnimi v azilnem domu ter poškodoval stavbno pohištvo (okno). Glede na to, da ima tožnik očitno težave z alkoholom in da je bil tudi obravnavan zaradi kršitev po Zakonu o javnem redu in miru, tudi sodišče meni, da pri tožniku še vedno obstaja ponovitvena nevarnost in da bo zato le z izrečenim ukrepom mogoče zagotoviti, da tožnik navedenih kršitev, ki predstavljajo resnično, sedanjo in dovolj resno grožnjo javnemu redu, ne bo ponavljal.
dostop do informacij javnega značaja - izrek odločbe - nejasen izrek odločbe - absolutna bistvena kršitev določb postopka
Iz izpodbijane odločbe ni mogoče nedvoumno razbrati, kateri del 3. člena Prodajne pogodbe št. PP/58/2017/151 mora tožnica razkriti prosilcu za dostop do informacije javnega značaja. Odločbe se posledično ne da preizkusiti, kar na podlagi 7. točke 2. odstavka 237. člena ZUP predstavlja absolutno bistveno kršitev določb upravnega postopka.
odškodnina zaradi izbrisa iz registra stalnega prebivalstva - rok za vložitev zahteve - prekluzivni materialni rok - iztek roka na nedeljo
ZPŠOIRSP ureja vprašanje teka in izteka materialnih rokov, vendar ne ureja računanja rokov. V skladu z drugim odstavkom 1. člena OZ se za obligacijska razmerja, ki jih urejajo drugi zakoni (v obravnavanem primeru je to ZPŠOIRSP), uporabljajo določbe OZ glede vprašanj, ki niso urejena v takem zakonu. Iz tega sledi, da je v zvezi z računanjem rokov v obravnavani zadevi treba uporabiti relevantne določbe OZ.
Zadnji dan za vložitev zahteve po ZPŠOIRSP (18. 6. 2017) je sovpadel z nedeljo, zato je tožnica zahtevo, vloženo prvi naslednji delavnik (v ponedeljek, 19. 6. 2017), pravočasno vložila.
vročitev - fikcija vročitve - pritožba - zamuda roka - vrnitev v prejšnje stanje
Fikcijo vročitve je sicer mogoče izpodbijati, vendar morajo za to obstajati stvarno utemeljeni razlogi.
Tožeča stranka ni izkazala upravičenega razloga za neprevzem pošiljke, saj je imela možnost pošiljko dvigniti še pred potekom roka in pred odhodom na službeno pot, pa tega ni storila.
mednarodna zaščita - status begunca - subsidiarna zaščita - resna škoda - trditveno in dokazno breme
Na tožniku je dokazno breme, da dokaže, da ga država, politične stranke ali organizacije, ki nadzorujejo državo ali bistveni del njenega ozemlja, niso sposobne ali nočejo nuditi zaščite pred preganjanjem ali resno škodo.
obnova postopka - distribucijsko omrežje električne energije
V fazi predhodnega preizkusa formalnih pogojev za obnovo postopka se glede na citirana določila ZUP presoja le verjetna izkazanost okoliščin, na katere upravni organ opira svoj sklep za obnovo postopka, ne presoja pa se v fazi uvedbe obnove postopka utemeljenost konkretnih dejstev in okoliščin, ki bodo, če bodo ta v obnovljenem upravnem postopku tudi dokazana, vplivale na morebitno spremembo odločbe, zoper katero v upravnem postopku ni rednega pravnega sredstva.
ZUP člen 260, 260/1, 260/1-1. Uredba Komisije (EU) št. 651/2014 z dne 17. junija 2014 o razglasitvi nekaterih vrst pomoči za združljive z notranjim trgom pri uporabi členov 107 in 108 Pogodbe člen 6.
nepovratna finančna sredstva - javni poziv - obnova postopka - nova dejstva in dokazi - nove naložbe - začetek naložbe - pogoji za pridobitev sredstev
Novi dokazi v večini primerov pojmovno ne morejo nastati kasneje, ker so neposredno vezani na dejstva, ki so že obstajala v trenutku odločanja v prvotnem upravnem postopku. Pri tem obnovitvenem razlogu velja za nov dokaz samo takšen dokaz, ki je obstajal že pred izdajo dokončne odločbe, vendar takrat ni bil znan, ker se zanj ni vedelo, ali pa se je zanj vedelo, vendar se ni mogel uporabiti.
inšpekcijsko nadzorstvo - inšpekcijski ukrep - parkiranje na zasebnem zemljišču - stvarnopravna podlaga posega v lastninsko pravico brez soglasja
Inšpekcijski nadzor je dopusten na podlagi ZIN, na podlagi katerega lahko inšpektor izda odločbo, zoper katero je dovoljena pritožba, o kateri odloča župan občine.
ZDRS člen 10, 10/1, 10/1-4. Uredba o merilih in okoliščinah ugotavljanja pogojev pridobitve državljanstva Republike Slovenije v postopku naturalizacije (2007) člen 3, 3/1. ZVRS člen 21.
državljanstvo - redna naturalizacija - pogoji za sprejem v državljanstvo - zagotovljenost trajnega vira preživljanja
Pridobitev državljanstva z naturalizacijo je v celoti in podrobno urejena v 10. členu ZDRS, pri čemer je treba med drugim izpolnjevati tudi pogoj zagotovljenosti sredstev, ki zagotavljajo materialno in socialno varnost (4. točka 10. člena ZDRS). Uredba o merilih in okoliščinah ugotavljanja pogojev pridobitve državljanstva Republike Slovenije v postopku naturalizacije določa le, kdaj se našteti prejemki, s katerimi se lahko dokazuje izpolnjevanje tega pogoja, štejejo kot sredstvo, ki zagotavlja materialno in socialno varnost. To pomeni, da je že zakon opredelil pogoje pridobitve državljanstva z naturalizacijo, Vlada pa je na podlagi posebnega zakonskega pooblastila pooblaščena le za določanje meril za ugotavljanje, ali ima oseba zagotovljena sredstva, ki njej in osebam, ki jih mora preživljati, zagotavljajo materialno in socialno varnost. Zato se s tem, ko je Vlada določila, da mora prosilec vsaj dve leti pred vložitvijo prošnje za naturalizacijo neprekinjeno prejemati enega izmed naštetih prejemkov, po presoji sodišča v ničemer ne posega v pogoje za pridobitev državljanstva in se na novo ne določa zakonskih obveznosti.