mednarodna zaščita - ponovna prošnja za mednarodno zaščito - nova dejstva in dokazi
Tožena stranka zaradi stališča, da tožnik poziva iranskega sodišča ni predložil pravočasno, ni presojala, ali bi bila s tem pomembno povečana verjetnost za izpolnjevanje pogojev za priznanje mednarodne zaščite, torej ali bi lahko iranske oblasti zaradi navedenega poziva tožniku ob vrnitvi v Iran, kljub nasprotnim predhodnim ugotovitvam tožene stranke, pripisale pristno spremembo vere in ga zato preganjale.
povrnitev stroškov zastopanja v postopku brezplačne pravne pomoči dodeljenega odvetnika - stranka z interesom - nagrada in potrebni izdatki odvetnika
Upravičenec do BPP ima pravni interes, da nasprotuje sklepu o odmeri nagrade odvetniku, saj mora v primeru nastopa zakonsko določenih okoliščin povrniti iz naslova BPP plačana sredstva.
Na podlagi tožbenih trditev je sodišče preverilo pravilnost odločitev o končnih obračunih storitev BPP in ugotovilo, da je tožena stranka z izpodbijanim sklepom ob upoštevanju ustreznih zakonskih določb priznala nagrado za izvajanje BPP v pravilni višini.
dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgledi za uspeh - pravočasnost predloga - absolutna bistvena kršitev določb postopka
Tožena stranka bi morala v zvezi z izpolnjevanjem pogoja iz prve alineje prvega odstavka 24. člena ZBPP presojati tožnikove navedbe o pravočasnosti predloga za izločitev in ne vsebinske verjetnosti izgledov za uspeh v zvezi s sodničino izločitvijo. Zato so v tem delu razlogi izpodbijane odločbe tako bistveno pomanjkljivi, da se je ne da preizkusiti, kar predstavlja absolutno bistveno kršitev pravil upravnega postopka.
Ker tožena stranka po prejeti pritožbi tožnice zoper delo komisije s priloženim izvedenskim mnenjem, ki ji ga je predložila po opravljenem ogledu stanovanja, kjer prebiva z družino, tožnice ni seznanila z uspehom dokazovanja in ji ni dala možnosti, da se izreče o dejstvih in okoliščinah, pomembnih za izdajo odločbe, je storila absolutno bistveno kršitev določb postopka.
Iz obrazložitve ni mogoče niti posredno sklepati o razlogih, iz katerih je očitno v celoti zavrnila diametralno nasprotne ugotovitve izvedenskega mnenja. Iz navedenih razlogov sodišče ugotavlja, da izpodbijane odločbe ni mogoče preizkusiti glede razlogov, ki utegnejo biti bistvenega pomena za odločitev, namreč glede ugotovitve tožene stranke, da v tožničinem stanovanju ni vlage.
mednarodna zaščita - postopek za izročitev obdolžencev in obsojencev - pogoji za izročitev
V obravnavani zadevi je za odločitev odločilna okoliščina, ali je tožniku priznana mednarodna zaščita. Izdana je bila odločba o zavrnitvi tožnikove prošnje za mednarodno zaščito. Postopek o tožnikovi prošnji za mednarodno zaščito je pravnomočno zaključen. V konkretnem primeru ne gre za politično ali vojaško kaznivo dejanje.
ZUP člen 42, 42/1, 129, 129/1, 129/1-2, 237, 237/2, 237/2-2. ZGD-1 člen 5, 5/1.
inšpekcijski ukrep - občinska cesta - objekt za oglaševanje - poslovna enota - sposobnost biti stranka - bistvena kršitev določb postopka
Poslovna enota ni pravna oseba, saj pripada matični družbi in se kot taka ne vpisuje v sodni register, ampak le v Poslovni register, ki ga vodi AJPES. To pomeni, da ne more samostojno opravljati poslov, torej biti nosilka pravic in obveznosti, zaradi česar sposobnosti biti stranka nima niti po drugem odstavku 42. člena ZUP.
mednarodna zaščita - preganjanje - služenje vojaškega roka - subsidiarna zaščita
Glede služenja vojaškega roka v izvorni državi tožnika obstajajo splošne sistemske pomanjkljivosti glede na to, da lahko vojaški rok traja neomejeno dolgo in da morajo vse osebe, ki služijo vojaški rok, prisilno delati tam, kjer jim je določeno, in ne tam, kjer bi same želele. Vendar pa je takim pomanjkljivostim izpostavljeno celotno prebivalstvo, torej ne glede na osebne okoliščine, ne glede na raso, spol, vero, narodno pripadnost ali pripadnost določeni družbeni skupini, saj tožnik ne navaja, da je bil na prisilnem služenju vojaškega roka iz razloga, ker bi bile pri njem podane take osebne okoliščine. Za izpolnjevanje pogojev za priznanje statusa begunca mora biti kumulativno podanih več elementov in pri tožniku niso podani razlogi preganjanja (pripadnost določeni skupini ljudi) in že zaradi tega mu ni mogoče priznati statusa begunca.
davek na promet nepremičnin - odplačni prenos lastninske pravice na nepremičnini - prodaja nepremičnine na javni dražbi - nastanek davčne obveznosti - zavezanec za davek
Za odplačen prenos lastninske pravice na nepremičnini gre tudi pri prometu nepremičnin v izvršilnem postopku, kjer dolžnik, v konkretnem primeru tožnica, nastopa smiselno kot prodajalec nepremičnine. Davčna obveznost je nastala na podlagi pravnomočnega sklepa o domiku nepremičnine, ki ga je izdalo pristojno sodišče in sicer v višini 2% od davčne osnove, kot to določa 9. člen ZDPN-2. V primeru prodaje nepremičnine na javni dražbi se davek praviloma poplača iz zneska, dobljenega s prodajo nepremičnin v sodnem postopku oziroma s položitvijo zneska v višini davka s strani upnika oziroma kupca v sodnem postopku po določbah ZIZ. Način kot tudi izvedba poplačila davka v sodnem postopku je v pristojnosti sodišča, v pristojnosti davčnega organa pa je odmera davka davčnemu zavezancu. Na podlagi določb ZDPN-2 je zavezanec za odmero davka nesporno bivši lastnik nepremičnin, ki so prodane na javni dražbi, kot zavezanec za odmero je dolžan tudi poravnati davčno obveznost.
davek na dodano vrednost (DDV) - dobava blaga - nakup rabljenih vozil iz EU - dodatna odmera DDV - posebna shema - splošna shema - račun - vsebina računa - objektivna okoliščina - subjektivni element - zloraba sistema DDV
Davčni organ tožniku utemeljeno očita subjektivni element in zanj navaja tudi objektivne okoliščine. Tožnik je vede zlorabil sistem DDV, da bi si pridobil neupravičeno davčno korist s prehodom iz splošne sheme obdavčitve z DDV v posebno shemo obdavčitve zlorabil shemo obdavčitve z DDV, saj je pri obdavčitvi predmetnega traktorja vede upošteval račun, s katerim je bila zlorabljena shema obdavčitve in posledično DDV obračunal v prenizkem znesku (četrti odstavek 74. člena ZDavP-2).
gradbeno dovoljenje - izdaja gradbenega dovoljenja - sprememba namembnosti - zdravstvena dejavnost - poseg v konstrukcijo - parkirna mesta - pravni interes
Po presoji sodišča je prvostopni organ pravilno umestil nameravano dejavnost stranke z interesom med podjetje z visoko tehnologijo z (med drugim) registrirano dejavnostjo: razvoj, proizvodnja in trženje novih tehnologij, tehnološko zahtevnih izdelkov in storitev z visoko vsebnostjo znanja.
Umestitev dejavnosti stranke z interesom pod namembnost tehnološko podjetništvo zadošča za ugotovitev o skladnosti dejavnosti stranke z interesom z dopustno namembnostjo.
Drugi tožnik ni pojasnil, v čem se kaže njegov pravni interes v zvezi z ustrezno zagotovitvijo zadostnega števila parkirnih mest, saj ga nedvomno ni mogoče šteti za nosilca javnega interesa. Kot zasledovanje slednjega (tj. javnega interesa) pa je ta ugovor mogoče tudi identificirati.
vojni veteran - obnova postopka - rok za vložitev predloga za obnovo postopka - prepozna vloga
Izpodbijani sklep med drugim temelji na ugotovitvi, da je tožnik predlog za obnovo postopka vložil prepozno. Ker tožnik tej ugotovitvi ne oporeka, ampak jo v tožbi celo izrecno priznava, gre za nesporno dejstvo, torej je v obravnavanem primeru nesporno, da je tožnik predlog za obnovo postopka vložil prepozno.
inšpekcijski nadzor - delo na črno - prepoved opravljanja dejavnosti
Iz zapisnika izhaja, da je delavka v času nadzora opravljala pomožna dela v livarni, z delovnimi sredstvi tožnika in ni bila prijavljena v obvezna socialna zavarovanja ter ni imela urejenega dovoljenja za prebivanje. (Pri)tožnik kot delodajalec ji je torej omogočil delo na črno, kar je v nasprotju s prvim odstavkom 4. člena in 5. členom ZPDZC-1.
vstop v postopek - stranski udeleženec - pravni interes - zavrženje tožbe
Ker se je postopek davčnega inšpekcijskega nadzora, v katerem je tožnik hotel sodelovati kot stranski udeleženec, že končal, tožnik po presoji sodišča ne izkazuje več pravnega interesa za vodenje postopka priznanja statusa stranskega udeleženca, saj se njegov položaj, četudi bi s tožbo v tem upravnem sporu uspel, več ne bi mogel izboljšati, saj v končan postopek več ne bi mogel vstopiti, ker se vstop v postopek se lahko zahteva samo tekom postopka na prvi stopnji, po izdaji odločbe pa le še s pritožbo oz. s predlogom za obnovo postopka.
javni razpis - sofinanciranje iz javnih sredstev - razpisni pogoj - socialno varstvo - zdravstvena dejavnost - koncesijska pogodba - javna služba - obrazložitev akta
Obrazložitev izpodbijanega sklepa razlogov v tej smeri (glede izvajanja javne službe in s tem povezane neustreznosti vloge) sploh nima. Razlogi tožene stranke o položaju tožeče stranke oziroma o vsebini njenega programa, kot osnovnega pogoja za kandidiranje, tako ostajajo nejasni oziroma pomanjkljivi do te mere, da zakonitosti izpodbijanega sklepa, ni mogoče preizkusiti.
Uredba o rudarski koncesnini in sredstvih za sanacijo (2011) člen 11, 12.
rudarska pravica - način določanja plačila za rudarsko pravico
Tožeča stranka, ki je podpisala koncesijsko pogodbo, je bila seznanjena s posledicami nepodaljšanja bančne garancije. Zato je tožena stranka utemeljeno izdala odločbo o odmeri rudarske sanacnine, saj iz Uredbe o rudarski koncesnini sredstev za sanacijo, in sicer 12. člena izhaja, da ministrstvo izda odločbo o odmeri rudarske koncesnine v skladu z določbami 11. člena iste Uredbe v dveh mesecih po prejemu rudarskega priglasitvenega obrazca.
Bančna garancija, ki jo je tožeča stranka predložila kot garancijo iz naslova zagotavljanja sredstev za sanacijo pridobivalnega prostora, ni več veljavna, kar pomeni, da je imela toženka utemeljen razlog za izdajo odločbe, saj drugačna vrsta zagotavljanja sredstev za sanacijo kot z bančno garancijo ali z nakazilom denarnih sredstev na račun EKO sklada v Uredbi ni predvidena.
Uredba o spremembah in dopolnitvah Uredbe o shemah neposrednih plačil (2018) člen 6, 17, 19.
kmetijstvo - neposredna plačila v kmetijstvu - plačilne pravice - upravičene površine
Tožnikovemu KMG-ju plačilne pravice niso bile dodeljene (to izhaja že iz pojasnil k zbirni vlogi za leto 2018, kjer je navedeno, da ''kmetija nima plačilnih pravic, saj je nerešena pritožba iz leta 2015''). To hkrati pomeni, da nobena izmed prijavljenih površin (tožnik navaja, da gre za cca 20 ha zemljišč) ni upravičena površina, ki bi ji (lahko) pripadla plačilna pravica. Ker pa tožnik s plačilnimi pravicami ne razpolaga, posledično tudi ni upravičen do plačila za zeleno komponento.
ZDoh-2 člen 16, 16/3, 48. ZDDPO-2 člen 12. ZDavP-2 člen 76.
davčni inšpekcijski nadzor - davek od dohodka iz dejavnosti - opravljanje dejavnosti - gradbena dejavnost - davčna osnova - davčno (ne)priznani odhodki
Davčni organ pravilno zaključuje, da tožnik ni predložil nobenega dokumenta, ki bi dokazoval resničnost in realnost terjatev navedene družbe do davčnega zavezanca iz naslova malomarno opravljenih gradbenih storitev. Zato mu pravilno ni priznal navedenih odhodkov med davčno priznanimi odhodki za leto 2012.
Zgolj zneski, brez konkretnih dejstev, ki bi te zneske opravičevali, ne zadostujejo za zaključek, da je davčni zavezanec opravil gradbena dela pomanjkljivo ter da je zato bil neposredno odškodninsko odgovoren ter posledično imel zatrjevane odhodke, ki bi se morali šteti kot davčno priznani odhodki.
večstanovanjska stavba - upravnik večstanovanjske stavbe - zamenjava upravnika - skrajšani postopek
Pristojnosti upravnega organa v postopku odločanja o vpisu spremembe upravnika v registru so omejene zgolj na formalno presojo izpolnjevanja pogojev. Odločitev o spremembi upravnika je namreč odvisna izključno od volje etažnih lastnikov. Zato lahko stvari, iz registra izbrisani upravnik, svoj pravni interes v postopku varuje le v omejenem obsegu - to je v okviru presoje izpolnjenosti formalnih pogojev vročitve odpovedi pogodbe o upravljanju in v okviru zahteve po izteku minimalno določenega trimesečnega odpovednega roka.
status kmeta - pogoji za priznanje statusa kmeta - pomemben del dohodka - trditveno in dokazno breme
V določbi drugega odstavka 24. člena ZKZ je izrecno navedeno, da se za kmetijsko dejavnost šteje vse kmetijske dejavnosti po predpisih o standardni kvalifikaciji dejavnosti (v nadaljevanju SKD); po SKD spada med te tudi vinogradništvo, kamor pa se uvršča zgolj pridelava grozdja (šifra 01.210), medtem ko proizvodnja vina (šifra 11.020) spada v predelovalne dejavnosti. Zato je mogoče upoštevati le dohodek, dosežen s prodajo ugotovljene količine pridelanega grozdja.
Ob tem, ko je tožniku bila dana možnost aktivnega sodelovanja v ugotovitvenem postopku, ter ko je sicer bilo trditveno in dokazno breme na njem, pa je ostal v upravnem postopku pasiven, so neutemeljene tožnikove navedbe o nepopolno oziroma nepravilno ugotovljenem relevantnem dejanskem stanju v zvezi z zatrjevanim dohodkom tožnika, doseženega s pridelavo grozdja.
Dohodka od prireje živali tožnik ni uspel dokazati, ker je ostal zgolj pri lastni izjavi in izjavi družinskih članic, čeprav bi (objektivno) lahko predlagal ali predložil še kakšen drug dokaz, s kakršnim se v praksi tak dohodek izkazuje in kot je bil pozvan, da ga predlaga oziroma predloži; hkrati pa uradni podatki o staležu rejnih živali v letu 2018 tožnikovih trditev o reji živali niso potrjevali.