brezplačna pravna pomoč v kazenskih zadevah - zavrnitev prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči - kazenska ovadba
Tožena stranka je zavrnila prošnjo za BPP za vložitev kazenske ovadbe, saj je utemeljeno presodila, da v zadevi niso izpolnjeni pogoji za uvedbo sodnega postopka in zato posledično tudi ni mogoče dodeliti BPP.
dodelitev nepovratnih sredstev - zavrnitev zahteve za dodelitev nepovratnih sredstev - oblika ponudbe - samostojni podjetnik
Napačen je zaključek tožene stranke, da ponudbe niso bile izdane upravičencu za izplačilo sredstev, ker subjekt na dokumentih povpraševanja in ponudb v trenutku nastanka le-teh še ni bil registriran v Poslovnem registru Slovenije, torej še ni obstajal. Po presoji sodišča namreč pridobivanje ponudb ne predstavlja opravljanja dejavnosti samostojnega podjetnika, ampak gre za opravljanje predhodnih aktivnosti oziroma pridobivanje informacij, na podlagi katerih bo lahko samostojni podjetnik opravljal svojo dejavnost.
mednarodna zaščita - postopek za izročitev obdolžencev in obsojencev - pogoji za izročitev
V obravnavani zadevi je za odločitev odločilna okoliščina, ali je tožniku priznana mednarodna zaščita. Izdana je bila odločba o zavrnitvi tožnikove prošnje za mednarodno zaščito. Postopek o tožnikovi prošnji za mednarodno zaščito je pravnomočno zaključen. V konkretnem primeru ne gre za politično ali vojaško kaznivo dejanje.
Ker tožena stranka po prejeti pritožbi tožnice zoper delo komisije s priloženim izvedenskim mnenjem, ki ji ga je predložila po opravljenem ogledu stanovanja, kjer prebiva z družino, tožnice ni seznanila z uspehom dokazovanja in ji ni dala možnosti, da se izreče o dejstvih in okoliščinah, pomembnih za izdajo odločbe, je storila absolutno bistveno kršitev določb postopka.
Iz obrazložitve ni mogoče niti posredno sklepati o razlogih, iz katerih je očitno v celoti zavrnila diametralno nasprotne ugotovitve izvedenskega mnenja. Iz navedenih razlogov sodišče ugotavlja, da izpodbijane odločbe ni mogoče preizkusiti glede razlogov, ki utegnejo biti bistvenega pomena za odločitev, namreč glede ugotovitve tožene stranke, da v tožničinem stanovanju ni vlage.
ZUP člen 42, 42/1, 129, 129/1, 129/1-2, 237, 237/2, 237/2-2. ZGD-1 člen 5, 5/1.
inšpekcijski ukrep - občinska cesta - objekt za oglaševanje - poslovna enota - sposobnost biti stranka - bistvena kršitev določb postopka
Poslovna enota ni pravna oseba, saj pripada matični družbi in se kot taka ne vpisuje v sodni register, ampak le v Poslovni register, ki ga vodi AJPES. To pomeni, da ne more samostojno opravljati poslov, torej biti nosilka pravic in obveznosti, zaradi česar sposobnosti biti stranka nima niti po drugem odstavku 42. člena ZUP.
dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgledi za uspeh - pravočasnost predloga - absolutna bistvena kršitev določb postopka
Tožena stranka bi morala v zvezi z izpolnjevanjem pogoja iz prve alineje prvega odstavka 24. člena ZBPP presojati tožnikove navedbe o pravočasnosti predloga za izločitev in ne vsebinske verjetnosti izgledov za uspeh v zvezi s sodničino izločitvijo. Zato so v tem delu razlogi izpodbijane odločbe tako bistveno pomanjkljivi, da se je ne da preizkusiti, kar predstavlja absolutno bistveno kršitev pravil upravnega postopka.
mednarodna zaščita - preganjanje - služenje vojaškega roka - subsidiarna zaščita
Glede služenja vojaškega roka v izvorni državi tožnika obstajajo splošne sistemske pomanjkljivosti glede na to, da lahko vojaški rok traja neomejeno dolgo in da morajo vse osebe, ki služijo vojaški rok, prisilno delati tam, kjer jim je določeno, in ne tam, kjer bi same želele. Vendar pa je takim pomanjkljivostim izpostavljeno celotno prebivalstvo, torej ne glede na osebne okoliščine, ne glede na raso, spol, vero, narodno pripadnost ali pripadnost določeni družbeni skupini, saj tožnik ne navaja, da je bil na prisilnem služenju vojaškega roka iz razloga, ker bi bile pri njem podane take osebne okoliščine. Za izpolnjevanje pogojev za priznanje statusa begunca mora biti kumulativno podanih več elementov in pri tožniku niso podani razlogi preganjanja (pripadnost določeni skupini ljudi) in že zaradi tega mu ni mogoče priznati statusa begunca.
Uredba o spremembah in dopolnitvah Uredbe o shemah neposrednih plačil (2018) člen 6, 17, 19.
kmetijstvo - neposredna plačila v kmetijstvu - plačilne pravice - upravičene površine
Tožnikovemu KMG-ju plačilne pravice niso bile dodeljene (to izhaja že iz pojasnil k zbirni vlogi za leto 2018, kjer je navedeno, da ''kmetija nima plačilnih pravic, saj je nerešena pritožba iz leta 2015''). To hkrati pomeni, da nobena izmed prijavljenih površin (tožnik navaja, da gre za cca 20 ha zemljišč) ni upravičena površina, ki bi ji (lahko) pripadla plačilna pravica. Ker pa tožnik s plačilnimi pravicami ne razpolaga, posledično tudi ni upravičen do plačila za zeleno komponento.
javni razpis - sofinanciranje iz javnih sredstev - razpisni pogoj - socialno varstvo - zdravstvena dejavnost - koncesijska pogodba - javna služba - obrazložitev akta
Obrazložitev izpodbijanega sklepa razlogov v tej smeri (glede izvajanja javne službe in s tem povezane neustreznosti vloge) sploh nima. Razlogi tožene stranke o položaju tožeče stranke oziroma o vsebini njenega programa, kot osnovnega pogoja za kandidiranje, tako ostajajo nejasni oziroma pomanjkljivi do te mere, da zakonitosti izpodbijanega sklepa, ni mogoče preizkusiti.
odobritev pravnega posla - promet s kmetijskimi zemljišči - izjava o sprejemu ponudbe - sklenitev pravnega posla
Pravni posel je sklenjen, ko je izjavo o sprejemu ponudbe prejel ponudnik, ne pa upravna enota, pri čemer pa mora biti pravni posel sklenjen najkasneje do izteka roka za sprejem ponudbe iz četrtega odstavka 20. člena ZKZ. Morebitna drugačna volja strank ne more biti upoštevna, saj gre za zakonsko ureditev predkupne pravice.
Glede na besedilo Javnega razpisa sodišče pritrjuje tožniku, da datuma nastanka stroškov ni mogoče enačiti z datumom, ko je bilo plačilo izvršeno. Da bi se štelo, da stroški nastanejo z datumom njihovega plačila, iz določb Javnega razpisa ne izhaja. Celo nasprotno, citirano besedilo Javnega razpisa bi bilo mogoče razumeti, da je datum nastanka stroškov mogoče enačiti z datumom izdaje računa.
večstanovanjska stavba - upravnik večstanovanjske stavbe - zamenjava upravnika - skrajšani postopek
Pristojnosti upravnega organa v postopku odločanja o vpisu spremembe upravnika v registru so omejene zgolj na formalno presojo izpolnjevanja pogojev. Odločitev o spremembi upravnika je namreč odvisna izključno od volje etažnih lastnikov. Zato lahko stvari, iz registra izbrisani upravnik, svoj pravni interes v postopku varuje le v omejenem obsegu - to je v okviru presoje izpolnjenosti formalnih pogojev vročitve odpovedi pogodbe o upravljanju in v okviru zahteve po izteku minimalno določenega trimesečnega odpovednega roka.
Uredba o rudarski koncesnini in sredstvih za sanacijo (2011) člen 11, 12.
rudarska pravica - način določanja plačila za rudarsko pravico
Tožeča stranka, ki je podpisala koncesijsko pogodbo, je bila seznanjena s posledicami nepodaljšanja bančne garancije. Zato je tožena stranka utemeljeno izdala odločbo o odmeri rudarske sanacnine, saj iz Uredbe o rudarski koncesnini sredstev za sanacijo, in sicer 12. člena izhaja, da ministrstvo izda odločbo o odmeri rudarske koncesnine v skladu z določbami 11. člena iste Uredbe v dveh mesecih po prejemu rudarskega priglasitvenega obrazca.
Bančna garancija, ki jo je tožeča stranka predložila kot garancijo iz naslova zagotavljanja sredstev za sanacijo pridobivalnega prostora, ni več veljavna, kar pomeni, da je imela toženka utemeljen razlog za izdajo odločbe, saj drugačna vrsta zagotavljanja sredstev za sanacijo kot z bančno garancijo ali z nakazilom denarnih sredstev na račun EKO sklada v Uredbi ni predvidena.
stavbno zemljišče - nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - oprostitev plačila nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča - družinski člani - neskladnost odloka z zakonom - exceptio illegalis
Tožnica je zavezanka za plačilo nadomestila kot lastnica nepremičnine. Pri ugotavljanju oseb, ki se za potrebe odločanja o vlogi za oprostitev plačila nadomestila upoštevajo poleg vlagatelja, pa je treba uporabiti 10. člen ZUPJS.
Če je občinski odlok kot podzakonski predpis v nasprotju z zakonsko določbo, ga pri odločitvi ni mogoče uporabiti (institut exceptio illegalis), saj morajo biti po tretjem odstavku 153. člena Ustave RS podzakonski predpisi in drugi splošni akti v skladu z ustavo in z zakoni, na ustavo in zakon pa so upravni organi vezani tudi v okviru legalitetnega načela iz drugega odstavka 120. člena Ustave RS.
vstop v postopek - stranski udeleženec - pravni interes - zavrženje tožbe
Ker se je postopek davčnega inšpekcijskega nadzora, v katerem je tožnik hotel sodelovati kot stranski udeleženec, že končal, tožnik po presoji sodišča ne izkazuje več pravnega interesa za vodenje postopka priznanja statusa stranskega udeleženca, saj se njegov položaj, četudi bi s tožbo v tem upravnem sporu uspel, več ne bi mogel izboljšati, saj v končan postopek več ne bi mogel vstopiti, ker se vstop v postopek se lahko zahteva samo tekom postopka na prvi stopnji, po izdaji odločbe pa le še s pritožbo oz. s predlogom za obnovo postopka.
Glede na zakonsko dikcijo 94. člena in 8. točke 95. člena ZDoh-2 ter glede na ugotovljeno dejansko stanje v zadevi, izgube zaradi izbrisa delnic družbe A. d.d., zaradi zmanjšanja tožnikovega deleža v okviru zmanjšanja osnovnega kapitala, ki je namenjeno kritju prenesene izgube oziroma čiste izgube poslovnega leta, v napovedi za odmero dohodnine od dobička iz kapitala za leto 2016 tožnik ne more uveljavljati, saj v skladu s predhodno navedenim 94. členom in 8. točko 95. člena ZDoh-2 ne gre za odsvojitev kapitala. Za davčne namene pa izguba ali dobiček po presoji sodišča lahko nastaneta le v primeru odsvojitve kapitala (pri čemer vsebuje 94. člen ZDoh-2 pozitivno opredelitev odsvojitve kapitala, 8. točka 95. člena ZDoh-2 pa negativno opredelitev odsvojitve kapitala).
V primeru, ko gre za zmanjšanje osnovnega kapitala brez kakršnegakoli poplačila zaradi pokrivanja preteklih izgub, za kar gre tudi v obravnavani zadevi, gre za situacijo iz 8. točke 95. člena ZDoh-2, ki sodi med primere neobdavčljive odsvojitve kapitala. V primeru, ko so vrednostni papirji (deleži) zavezancev prenehali zaradi zmanjšanja osnovnega kapitala z izplačilom, pa gre za situacijo iz 94. člena ZDoh-2, ki se nanaša na primere odsvojitve kapitala. Po presoji sodišča pri obeh navedenih primerih ne gre za bistveno enake položaje, pač pa gre za bistveno različne položaje, ki jih je ZDoh-2 tudi različno uredil.
ZUS-1 člen 36, 36/1, 36/1-2. ZDavP-2 člen 157, 157/7.
davčna izvršba - prispevki za socialno varnost - lastnik zasebnega podjetja - izpodbijanje izvršilnega naslova - rok za vložitev tožbe - preuranjena tožba
V obravnavanem primeru je bila tožba vložena še preden je bila tožniku vročena odločba o pritožbi.
Tožbene navedbe se v celoti nanašajo na pravilnost in zakonitost izvršilnega naslova - odločbe o odmeri prispevkov za socialno varnost. S pritožbo zoper sklep o davčni izvršbi se lahko uveljavljajo zgolj ugovori, ki se nanašajo na izvršbo, ne more pa se z njo izpodbijati izvršilni naslov, v obravnavanem primeru odločba o odmeri prispevkov za socialno varnost, v zvezi s katero je tožniku zagotovljena (samostojna) pravica do pritožbe, po izčrpanju pritožbe pa tudi (samostojno) sodno varstvo v upravnem sporu.
izdaja računa - operater - izvedba dokazov - dokazovanje v davčnem postopku
Ni mogoče slediti notranje neskladnim razlogom za zavrnitev izvedbe tožnikovih dokaznih predlogov k trditvi, da je račun izdala B.B.. Njihova zavrnitev je namreč v izpodbijani odločbi utemeljena z navedbo, da tožnik ni predložil nobenih dokazov. Kolikor je razloge razumeti kot omejevanje dokaznih sredstev, pa to ni skladno z zakonskimi določbami o dokazovanju v davčnem postopku.
inšpekcijski nadzor - delo na črno - prepoved opravljanja dejavnosti
Iz zapisnika izhaja, da je delavka v času nadzora opravljala pomožna dela v livarni, z delovnimi sredstvi tožnika in ni bila prijavljena v obvezna socialna zavarovanja ter ni imela urejenega dovoljenja za prebivanje. (Pri)tožnik kot delodajalec ji je torej omogočil delo na črno, kar je v nasprotju s prvim odstavkom 4. člena in 5. členom ZPDZC-1.
davek na promet nepremičnin - odplačni prenos lastninske pravice na nepremičnini - prodaja nepremičnine na javni dražbi - nastanek davčne obveznosti - zavezanec za davek
Za odplačen prenos lastninske pravice na nepremičnini gre tudi pri prometu nepremičnin v izvršilnem postopku, kjer dolžnik, v konkretnem primeru tožnica, nastopa smiselno kot prodajalec nepremičnine. Davčna obveznost je nastala na podlagi pravnomočnega sklepa o domiku nepremičnine, ki ga je izdalo pristojno sodišče in sicer v višini 2% od davčne osnove, kot to določa 9. člen ZDPN-2. V primeru prodaje nepremičnine na javni dražbi se davek praviloma poplača iz zneska, dobljenega s prodajo nepremičnin v sodnem postopku oziroma s položitvijo zneska v višini davka s strani upnika oziroma kupca v sodnem postopku po določbah ZIZ. Način kot tudi izvedba poplačila davka v sodnem postopku je v pristojnosti sodišča, v pristojnosti davčnega organa pa je odmera davka davčnemu zavezancu. Na podlagi določb ZDPN-2 je zavezanec za odmero davka nesporno bivši lastnik nepremičnin, ki so prodane na javni dražbi, kot zavezanec za odmero je dolžan tudi poravnati davčno obveznost.