ZMZ-1 člen 2, 2-31, 32, 32/2, 84, 84/1, 84/1-1, 84/1-2, 84/6, 118. Direktiva 2013/33/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o standardih za sprejem prosilcev za mednarodno zaščito člen 8, 8/3, 8/3-a, 8/3-b. ZUP člen 237, 237/2, 237/2-7.
mednarodna zaščita - omejitev gibanja - nevarnost pobega - ugotavljanje istovetnosti prosilca - dvom v zatrjevano istovetnost
Z določbo 1. alineje 1. odstavka 84. člena ZMZ-1 je zakonodajalec skladno z Recepcijsko direktivo II uredil pogoje za odreditev omejitve gibanja tudi v primeru, ko pristojni organ očitno dvomi v prosilčevo istovetnost ali državljanstvo. V takih okoliščinah pa je omejitev gibanja dopustna le, če pristojni organ preverja ali ugotavlja prosilčevo istovetnost ali državljanstvo. To po presoji sodišča logično pomeni, da navedenega ukrepa ni mogoče izreči že v stanju, ko pristojni organ glede na okoliščine zadeve očitno dvomi v prosilčevo istovetnost ali državljanstvo, vendar je ne preverja.
ZMZ-1 ne predvideva različne obravnave nedoločnega pravnega pojma "nevarnost pobega", torej da bi mu bilo treba dati drugačen pomen po drugi kot po peti alineji prvega odstavka 84. člena ZMZ-1.
davčna izvršba - preplačilo davka - zahteva za vračilo davka - davčni pobot - druge neporavnane davčne obveznosti - nevračilo davka - odprava odločbe - odprava izpodbijane odločbe - odprava prvostopenjske upravne odločbe in vrnitev v ponovni postopek - bistveno enak položaj
Odprave odločbe in odprave odločbe ter vrnitev zadeve v ponovno odločanje ne gre enačiti, niti ne gre za bistveno enak položaj zavezancev, tako kot to zatrjuje tožeča stranka. Če se odločba prve stopnje odpravi, se odpravijo tudi pravne posledice, ki so iz nje nastale. Odprava odločbe učinkuje retoaktivno, torej nazaj od dneva, s katerim je pravno učinkovala odločba prve stopnje, ki je bila odpravljena, in se zato odpravijo tudi vse pravne posledice, ki so nastale z njeno izvršitvijo, vnaprej pa iz odpravljene odločbe ne morejo nastati nobeni pravni učinki. Z odpravo odločbe se torej vzpostavi pravno stanje, ki je obstajalo pred izdajo odpravljene odločbe. Če pa se odločba prve stopnje odpravi ter zadeva vrne organu prve stopnje v ponovni postopek, se zadeva vrne v stanje, v katerem je bila pred izdajo odpravljene odločbe, ko v upravni zadevi še ni bilo odločeno. Pri izdaji nove odločbe v ponovljenem postopku se mora upoštevati pravno in dejansko stanje, ki je bilo ob izdaji odpravljene odločbe, saj bo nova odločba po svojem pravnem učinku nadomestila odpravljeno odločbo. Gre torej za dve povsem različni situaciji oziroma pojasnjeno drugače, v prvem primeru, ko se odločba odpravi, se s tem upravni postopek tudi zaključi, medtem se ko v primeru, ko se odločba odpravi in zadeva vrne prvostopenjskemu organu, upravni postopek nadaljuje. Sodišče zato zaključuje, da sta položaj tistih zavezancev, pri katerih davčna obveznost z odločbo o davčnem inšpekcijskem nadzoru še ni bila ugotovljena oziroma je bila odločba odpravljena, in položaj tistih zavezancev, pri katerih je bila odločba o odmeri davka na podlagi davčnega inšpekcijskega nadzora odpravljena in zadeva vrnjena v ponovno obravnavo, bistveno različna in ju je zato dopustno urejati različno.
Toženka v izpodbijani odločbi ni navedla vseh pravno odločilnih dejstev, ki bi utemeljevala odmero komunalnega prispevka za opremljenost zemljišča z javnim vodovodnim omrežjem, zato sodišče ne more preizkusiti zakonitosti njene odločbe v navedenem delu. Sodišče je tako presodilo neglede na toženkine navedbe v odgovoru na tožbo, s katerimi dopolnjuje pomanjkljive razloge v izpodbijani odločbi. Razlogi za sprejeto odločitev morajo namreč biti navedeni v obrazložitvi izpodbijanega akta, saj je predmet sodne presoje v upravnem sporu njegova zakonitost.
sofinanciranje iz javnih sredstev - dodelitev podpore električni energiji - deklaracija za proizvodno napravo - podpora za pridobivanje električne energije iz obnovljivih virov - smrt - smrt zakonitega zastopnika družbe
Tožena stranka je ob upoštevanju četrtega odstavka 374. člena EZ-1 ugotovila, da je tožeči stranki odločba o dodelitvi podpore prenehala veljati, ker je prenehala veljati deklaracija za proizvodno napravo, za katero je bila izdana odločba o podpori. S trenutkom, ko je prenehala veljati deklaracija za proizvodno napravo, ni bil več izpolnjen eden od pogojev, ki jih EZ-1 zahteva za dodelitev podpore, zato je podpora prenehala veljati po samem zakonu, četudi tožena stranka v odločbi ni navedla, kdaj je deklaracija prenehala veljati. Pomembno je namreč le, da je deklaracija prenehala veljati in to med strankama tudi ni sporno.
ZMZ-1 člen 2, 2-31, 84, 84/1, 84/1-1, 84/1-2, 84/6. Direktiva 2013/33/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o standardih za sprejem prosilcev za mednarodno zaščito člen 8.
Zgolj odsotnost osebnih dokumentov sama po sebi še ne zadostuje za dvom v istovetnost določene osebe. Res je sicer, da tožnik osebnih dokumentov nima, vendar pa bi morala tožena stranka po drugi strani upoštevati tudi to, da je doslej vseskozi navajal iste osebne podatke. Tako pa ni utemeljila, zakaj kljub temu, da podatkov ni spreminjal, vseeno dvomi v izkazano identiteto le zato, ker nima osebnih dokumentov. Torej je v tem delu sklep premalo obrazložen, da bi se ga dalo preizkusiti. Tožena stranka bi morala utemeljiti, na kakšen način bo preverjala ali ugotavljala tožnikovo istovetnost. Tega pa v izpodbijanem aktu ni in je tudi zaradi tega v tem delu pomanjkljivo obrazložen, zaradi česar je sodišče v tem delu sklep odpravilo.
V ZMZ-1 niso določeni kriteriji, po katerih bi lahko tožena stranka presojala, ali je nevarnost pobega podana. V 31. točki 2. člena ZMZ-1 je sicer pojasnjeno, da nevarnost pobega pomeni, da so v posameznem primeru podane okoliščine, na podlagi katerih je mogoče utemeljeno sklepati, da bo oseba pobegnila; vendar je ta definicija po mnenju sodišča preveč ohlapna, ker ni konkretno navedeno, katere so tiste okoliščine, ki kažejo na nevarnost pobega.
Ker za omejitev gibanja po ZMZ-1 velja, da bi morali biti v zakonu opredeljeni kriteriji, po katerih se presoja nevarnost pobega, ki pa jih v trenutno veljavnem ZMZ-1 ni, to po presoji sodišča ne nudi zadostne pravne podlage za omejitev gibanja prosilcem za mednarodno zaščito v smislu prvega in drugega odstavka 31. člena Ženevske konvencije o statusu beguncev, dokler ne bo ZMZ-1 ustrezno spremenjen.
Uredba o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode (2011) člen 22.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - cevovodi - možnost priključitve na javno komunalno omrežje - priključitev zgradbe na javno kanalizacijo
Javna kanalizacija je omrežje s pripadajočimi objekti in napravami, kanalizacijski priključek pa cevovod s pripadajočo opremo, ki poteka od posameznega objekta do zadnjega jaška pred objektom, ki je priključen na javno kanalizacijsko omrežje in s tem v lasti ter upravljanju lastnika objekta. To pomeni, da je izvajalka gospodarske javne službe dolžna zagotavljati vzdrževanje javne kanalizacije, medtem ko je vzdrževanje posameznega internega kanalizacijskega voda obveznost lastnika objekta, iz katerega je ta vod speljan do javne kanalizacije (v skladu s soglasjem izvajalca javne službe). Ker gre v konkretnem primeru za obveznost popraviti porušen del internega kanalizacijskega voda, speljanega v javno kanalizacijo iz zgradbe v solasti tožnikov, ni dvoma, da gre za obveznost tožečih strank in ne izvajalke gospodarske javne službe.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - pravica graditi - parcelne meje - urejena meja
Ugovor tožečih strank, da v času izdaje izpodbijane odločbe dejanska meja med njihovimi zemljišči in zemljiščem v lasti investitorke, na katerem je namerevana gradnja, ni skladna s katastrskimi mejami, posledično pa naj ne bi bil izkazan pogoj pravice graditi, je neutemeljen. Urejena meja je tista meja, ki je v zemljiškem katastru evidentirana na podlagi dokončnega upravnega akta ali pravnomočne sodne odločbe in ima koordinate zemljiško katastrskih točk, določene s predpisano natačnostjo. Tožeča stranka je sicer v postopku pred upravnim organom prve stopnje zatrjevala neurejenost spornega dela parcelne meje, vendar za to ni predložila nobenega dokazila.
razlastitev - uvedba razlastitvenega postopka - pogoji za uvedbo postopka - obstoj javne koristi - pogoj nujnosti in sorazmernosti
Nepremičnina se lahko (med drugim) razlasti za namen gradnje ali prevzema objektov oziroma zemljišč gospodarske javne infrastrukture. Šteje se, da je javna korist za uvodoma navedene nepremičnine izkazana, če so predvidene v državnem oziroma občinskem lokacijskem načrtu. Parcela, ki je predmet razlastitvenega postopka, je s prostorskimi akti predvidena za razširitev obstoječega pokopališča že od leta 1993 dalje. Tudi po oceni sodišča brez posega na parcelo, ki je predmet razlastitvenega postopka, ni mogoče zagotoviti celostne ureditve pokopališča, saj se parcela nahaja v središču površin, pomembnih za širitev pokopališča.
davčna izvršba - izvršilni naslov - sklep o izvršbi - izvršljivost izvršilnega naslova - sklep o davčni izvršbi
V času izdaje izpodbijanega sklepa o davčni izvršbi so bili izpolnjeni vsi pogoji za izvršbo, saj je obstajal veljaven izvršilni naslov, opremljen s potrdilom o izvršljivosti, iz katerega izhaja datum izvršljivosti, tožeča stranka pa do dneva izdaje sklepa o izvršbi svoje obveznosti ni poravnala. S pritožbo zoper sklep o izvršbi pa ni mogoče izpodbijati samega izvršilnega naslova, naloga davčnega organa namreč je le, da preveri, ali izvršilni naslov izpolnjuje zakonske pogoje in na tej podlagi začne postopek davčne izvršbe.
ZMZ-1 člen 1, 1/2, 2, 2-31, 84, 84/1, 84/1-1, 84/1-2. Direktiva 2013/33/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o standardih za sprejem prosilcev za mednarodno zaščito člen 8.
mednarodna zaščita - omejitev gibanja prosilcu za mednarodno zaščito - dvom v zatrjevano istovetnost - begosumnost - pogoji za izrek ukrepa omejitve gibanja - objektivni kriterij
Zgolj odsotnost osebnih dokumentov sama po sebi še ne zadostuje za dvom v istovetnost določene osebe. Tožnik osebnih dokumentov nima, vendar pa bi morala tožena stranka po drugi strani upoštevati tudi to, da je doslej vseskozi navajal iste osebne podatke.
Iz razlogov izpodbijanega sklepa ni razvidno navedeno dolžnostno ravnanje tožene stranke, torej na kakšen način bo preverjala tožnikovo istovetnost. Zato so v tem delu razlogi izpodbijanega sklepa tako bistveno pomanjkljivi, da se ga ne da preizkusiti.
Ker tudi za omejitev gibanja po ZMZ-1 velja, da bi morali biti v zakonu opredeljeni kriteriji, po katerih se presoja nevarnost pobega, v ZMZ-1 pa teh kriterijev ni, po presoji sodišča ne obstaja pravna podlaga za omejevanje gibanja niti v tem konkretnem primeru niti v drugih primerih, kjer je pogoj za omejitev gibanja obstoj nevarnosti pobega, dokler ne bo ZMZ-1 ustrezno spremenjen.
ZMZ-1 člen 2, 2-31, 84, 84/1, 84/1-1, 84/1-2, 84/6. Direktiva 2013/33/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o standardih za sprejem prosilcev za mednarodno zaščito člen 8, 8/3, 8/3-a.
Iz določila prve alineje prvega odstavka 84. člena ZMZ-1 izhaja, da lahko prosilcu pristojni organ odredi ukrep obveznega zadrževanja na območje azilnega doma, da se v primeru obstoja očitnega dvoma preveri ali ugotovi istovetnost ali državljanstvo prosilca. Pri tem sodišče izrecno opozarja na to, da mora biti dvom v istovetnost očiten, da je podan ta razlog za omejitev gibanja. Zgolj odsotnost osebnih dokumentov sama po sebi še ne zadostuje za dvom v istovetnost določene osebe.
Ker za omejitev gibanja po ZMZ-1 velja, da bi morali biti v zakonu opredeljeni kriteriji, po katerih se presoja nevarnost pobega, vendar pa v trenutno veljavnem besedilu ZMZ-1 teh kriterijev ni, kar po presoji sodišča ne nudi zadostne pravne podlage za omejevanje gibanja prosilcem za mednarodno zaščito v smislu 1. in 2. odstavka 31. člena Konvencije o statusu beguncev, dokler ne bo ZMZ-1 ustrezno spremenjen.
Tožnik ni sledil zahtevam gradnje iz gradbenega dovoljenja, v zvezi s čimer se tožnik sklicuje na odločbo, s katero je bilo gradbeno dovoljenje spremenjeno z določitvijo višinskih gabaritov, kot so bili dejansko zgrajeni, vendar sodišče ugotavlja, da ta odločba ni postala dokončna in je bila v končni fazi razveljavljena.
V primeru spremembe višinskih mer objekta, za katerega je bilo izdano gradbeno dovoljenje, je treba pridobiti novo gradbeno dovoljenje, kajti takšna sprememba pomeni spremembo lokacijskih pogojev, določenih v osnovnem gradbenem dovoljenju.
dodelitev nepovratnih sredstev - zavrnitev zahteve za dodelitev nepovratnih sredstev - oblika ponudbe - samostojni podjetnik
Napačen je zaključek tožene stranke, da ponudbe niso bile izdane upravičencu za izplačilo sredstev, ker subjekt na dokumentih povpraševanja in ponudb v trenutku nastanka le-teh še ni bil registriran v Poslovnem registru Slovenije, torej še ni obstajal. Po presoji sodišča namreč pridobivanje ponudb ne predstavlja opravljanja dejavnosti samostojnega podjetnika, ampak gre za opravljanje predhodnih aktivnosti oziroma pridobivanje informacij, na podlagi katerih bo lahko samostojni podjetnik opravljal svojo dejavnost.
ZDoh-2 člen 69, 69/2, 70. ZUP člen 214, 214/1, 237, 237/2, 237/2-7.
dohodnina - dohodek iz osnovne kmetijske dejavnosti - kmečko gospodinjstvo - neobrazloženost - neobrazloženost odločitve - absolutna bistvena kršitev določb upravnega postopka
Tožnica utemeljeno oporeka vsebini obrazložitve izpodbijane odločitve, ker niti prvostopenjski davčni organ, ki po vsebini sploh ni obrazložil razlogov za odločitev, niti pritožbeni organ, nista navedla razlogov, iz katerih izhaja, da je tožnica članica kmečkega gospodinjstva. Iz obrazložitev predmetnih odločb tako ne izhajajo razlogi, ki bi se nanašali na to skupnost, ni pa tudi pojasnjeno, za katere kmetijske ali gozdarske dejavnosti gre in kdo jih opravlja, ter na katera zemljišča se nanaša v drugostopenjski odločbi zatrjevano tožničino lastništvo kmetijskih in gozdnih zemljišč.
mednarodna zaščita - ponovna prošnja za mednarodno zaščito - nova dejstva in dokazi
Tožena stranka zaradi stališča, da tožnik poziva iranskega sodišča ni predložil pravočasno, ni presojala, ali bi bila s tem pomembno povečana verjetnost za izpolnjevanje pogojev za priznanje mednarodne zaščite, torej ali bi lahko iranske oblasti zaradi navedenega poziva tožniku ob vrnitvi v Iran, kljub nasprotnim predhodnim ugotovitvam tožene stranke, pripisale pristno spremembo vere in ga zato preganjale.
Javno korist je prvostopenjski organ v izpodbijani odločbi ustrezno utemeljil, in sicer ko je pojasnil, da sta tožnikovi nepremičnini v OPN MOL ID namenjeni za gradnjo objektov gospodarske javne infrastrukture, v dokaz česar je razlastitvena upravičenka tudi predložila izsek iz grafičnega dela OPN MOL ID za vsako od njiju. Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da je prvostopenjski organ tako na podlagi predloženega občinskega prostorskega načrta ugotovil, da je namenska raba obeh tožnikovih nepremičnin označena z oznako PC – površina pomembnejših cest, vsaka od njiju pa je določena tako, da ju je moč identificirati v zemljiškem katastru, tj. s šifro katastrske občine in številko parcele.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - stranski udeleženec - ugovori stranskega udeleženca - hrup - dokazovanje z izvedencem - parkirna mesta
Tožnik varuje svoj pravni interes s trditvami, da bo hrup iz objekta, ki je predmet gradbenega dovoljenja, presegel predpisano stopnjo varstva pred hrupom in da so določbe Odloka o številu parkirnih mest nepravilno uporabljene. Glede hrupa je tožnik svoje ugovore podkrepil z mnenji prof. dr. B.B., sodnega izvedenca strojne stroke za področje hrupa in predlagal, naj toženka v zvezi z vprašanjem, ali bo hrup presegal predpisano stopnjo varstva, postavi izvedenca za hrup. Prvostopenjski organ se o njegovem dokaznem predlogu ni izrekel in ni pojasnil, zakaj mu ni ugodil, tj. iz katerih razlogov mu tožnik ni vzbudil dvomov. Stranka strokovno podkrepljenih dokazov ne more predložiti drugače, kot da naroči mnenje strokovnjaka in ga predloži. Za odločitev o zavrnitvi dokazovanja z izvedencem so relevantni razlogi, zaradi katerih kljub konkretnim, strokovno podkrepljenim ugovorom, ki izhajajo iz mnenj dr. B.B., pri toženki ni nastal dvom v pravilnost PGD.
Glede parkirnih mest je toženka svojo odločitev, da za prostore fitnesa ni potrebno zagotoviti nobenega parkirnega mesta oprla izključno na pojasnilo investitorja, da prostor ni namenjen zunanjim uporabnikom in ga je treba šteti kot prostor za športnike, enako kot velja npr. za garderobe. Po presoji sodišča je taka uporaba materialnega predpisa napačna. Odlok namreč jasno določa, da je potrebno upoštevati namembnost objekta oziroma dejavnost, ki se v njem odvija. Kdo bo uporabljal prostor, tj. ali zgolj športniki, ki sicer uporabljajo dvorano ali tudi drugi, po Odloku ni pravno relevantno. Za vse prostore, ki niso dvorana, jih je pa mogoče uvrstiti pod ostale kriterije za zagotavljanje zadostnega števila parkirnih mest, je ta parkirna mesta potrebno zagotoviti.
povrnitev stroškov zastopanja v postopku brezplačne pravne pomoči dodeljenega odvetnika - stranka z interesom - nagrada in potrebni izdatki odvetnika
Upravičenec do BPP ima pravni interes, da nasprotuje sklepu o odmeri nagrade odvetniku, saj mora v primeru nastopa zakonsko določenih okoliščin povrniti iz naslova BPP plačana sredstva.
Na podlagi tožbenih trditev je sodišče preverilo pravilnost odločitev o končnih obračunih storitev BPP in ugotovilo, da je tožena stranka z izpodbijanim sklepom ob upoštevanju ustreznih zakonskih določb priznala nagrado za izvajanje BPP v pravilni višini.
denacionalizacija - obseg podržavljenega premoženja - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje - vsebina zahtevka
Organ v zvezi s parc. št. 225/5, k.o. ..., za katero iz izpodbijane odločbe izhaja, da je bila podržavljena v izmeri 63 m2, nepopolno ugotovil dejansko stanje. S tem v zvezi bo moral upravni organ v ponovnem postopku ugotoviti, ali je bila parc. št. 225/5, k.o. ... res podržavljena v obsegu 63 m2 oziroma ali je bil podržavljen (tudi) manjkajoči del 30 m2, šele nato bo mogel (tudi) v tem delu odmeriti odškodnino. Kot navaja organ v obrazložitvi izpodbijane odločbe, iz odločbe Mestne razlastitvene komisije pri LOMO Kranj z dne 7. 2. 1955, ki je bila v zemljiški knjigi podlaga za odpis, sicer res izhaja, da je bil od parc. št. 225/2 razlaščen del v izmeri 63 m2, vendar obenem, iz situacijskega načrta z dne 5. 12. 1952 izhaja, da je bil celoten razlaščeni del te parcele priključen cesti parc. št. 220/1 (danes javna cesta parc. št. 239/20, k.o. ...), ki pa po ugotovitvi organ znaša le 33 m2 sedanje površine te parcele oziroma ... ulice.
Tožnik v tožbi z navedbami o zmotno ugotovljeni višini objekta in napačno ugotovljeni etažnosti sicer uveljavlja, da je objekt zgrajen v skladu z veljavnim prostorskim aktom, vendar pa s tem ne more uspeti.