pravice in obveznosti po ZNISESČP - verifikacija stare devizne vloge - dopolnitev tožbe - zavrženje tožbe
Iz povratnice v spisu je razvidno, da je tožeča stranka poziv prejela dne 24. 2. 2020. Rok za predložitev izpodbijanega akta skladno z navedenim pozivom se je iztekel dne 10. 6. 2020. Tožeča stranka pa do tega dne niti kasneje ni predložila izpodbijanega akta v izvirniku, prepisu ali kopiji. Sodišče je zato na podlagi drugega odstavka 32. člena ZUS-1 tožbo zavrglo.
trošarine - vračilo trošarine - vračilo trošarine za energente - obnova postopka vračila trošarine - povezane družbe - družba mati - hčerinska družba
Sporno gorivo ni bilo porabljeno s strani tožeče stranke, ampak sta ga porabili za opravljanje svoje dejavnosti hčerinski družbi, ki sta imeli vozila od tožeče stranke v najemu. Za opravljanje dejavnosti „oddajanje v najem tovornih vozil“ s strani tožeče stranke pa se ne potrebuje plinsko olje, kot se pravilno ugotavlja že v odločbi druge stopnje. Prepustitev vozil v uporabo drugim, pa čeprav hčerinskim družbam, ne more vplivati na odločitev. Hčerinski družbi sta samostojni pravni osebi in jima zato ni mogoče priznati enakega položaja, kot ga ima tožeča stranka.
prispevki za socialno varnost - odmera prispevkov za socialno varnost - dohodek iz zaposlitve na podlagi drugega pogodbenega razmerja - dohodek za delo v tujini
Zavezanci od dohodkov iz drugega pogodbenega razmerja morajo na podlagi 55.a člena ZZVZZ plačati prispevke za zdravstveno zavarovanje, ne glede na to, da se prispevki za zdravstveno zavarovanje plačujejo že iz njihovih dohodkov, na primer plač, nadomestil, pri čemer zakon ne omejuje prispevkov le na dohodke, dosežene v Sloveniji. Posledično to pomeni, da mora zavarovanec plačati te prispevke tudi za dohodke iz drugega pogodbenega razmerja, ki jih doseže v tujini. V obravnavnem primeru to pomeni, da mora tožnik na podlagi 55.a člena ZZVZZ od svojih dohodkov iz naslova pogodbe o prokuri, ki jih je dosegel na Hrvaškem, plačati prispevke za zdravstveno zavarovanje.
davčna izvršba - izvršba na podlagi izvršilnega naslova - klavzula o izvršljivosti - izpodbijanje izvršilnega naslova
Z izpodbijanim sklepom se opravlja zgolj izterjava dolgovanega zneska, kar pomeni, da je prvostopenjski davčni organ pri izdaji izpodbijanega sklepa vezan na vsebino izvršilnega naslova ter da se v presojo njegove pravilnosti in zakonitosti ne more spuščati. Za izterjavo zadošča, da je sklep izdan in da je s strani njegovega izdajatelja opremljen s klavzulo o izvršljivosti, kar je v konkretnem primeru nesporno.
ZFU člen 17, 17/1, 17/4. ZDavP-2 člen 39, 39/1, 138, 138/1.
blagajniško poslovanje - davčni inšpekcijski nadzor - odločba o ugotovitvi nepravilnosti - sodelovalna dolžnost davčnih zavezancev - gotovina - pooblastila inšpektorja - kršitev materialnega prava
Tožeča stranka je inšpektorjema na njuno zahtevo dala zahtevani podatek o vsoti gotovine v blagajni in jima denar tudi izročila oziroma jima ga dala na razpolago, s čimer je izpolnila svojo dolžnost dajanja podatkov in sodelovanja v postopku DIN. V primeru, da sta inšpektorja dvomila v resničnost oziroma pravilnost danega podatka, sta skladno s pooblastili po ZFU imela pooblastilo ta podatek tudi pregledati oziroma preveriti (in ne samo zahtevati), kar je navsezadnje bistvo pregleda oziroma nadzora. V konkretnem primeru sta torej inšpektorja imela pooblastilo prešteti denar iz blagajne in s tem preveriti pravilnost podatka o dejanski vsoti gotovine v blagajni, ki jima ga je sporočila tožeča stranka (oziroma njen zakoniti zastopnik), le-ta pa je imela dolžnost, da jima to omogočiti (torej omogoči nadzor oziroma preveritev), in sicer dolžnost jima dati na razpolago denar iz blagajne. Glede na ugotovljeno nesporno dejansko stanje sodišče ugotavlja, da sta inšpektorja v konkretnem primeru vsekakor imela možnost preveriti vsoto gotovine v blagajni, in sicer prešteti denar, saj jima ga je tožeča stranka dala na razpolago, a tega nista storila. Inšpektorja sta se torej sama odločila, da svojih zakonskih pooblastil ne bosta uporabila.
Pri vprašanju obstoja in višine davčne obveznosti ne gre za predhodno vprašanje, o katerem bi bilo pristojno odločati drugo sodišče ali upravni organ v ločenem postopku, ampak za vsebinske pogoje, ki morajo biti izpolnjeni za izdajo sklepa o zavarovanju. Davčni organ mora izpolnjevanje teh pogojev tudi ustrezno obrazložiti. V primeru iz drugega odstavka 111. člena ZDavP-2 (obvezno zavarovanje) mora v sklepu navesti in obrazložiti dejstva in okoliščine, na podlagi katerih sklepa na verjetni obstoj davčne obveznosti in njeno višino, medtem ko je dokončno ugotavljanje obveznosti tako z vidika temelja kot tudi po višini predmet nadaljnjega odmernega postopka. Ugotovitev obstoja pričakovane davčne obveznosti v ustrezni višini je torej vsebinski pogoj za izdajo sklepa o zavarovanju, njena obrazložitev pa je ključna za zavarovanje pravic in pravnih koristi davčnega zavezanca.
davek od dohodkov pravnih oseb - davki in prispevki od dohodkov fizičnih oseb iz zaposlitve - neregistrirana dejavnost - račun - sestavine računa - neverodostojna listina - protipravna premoženjska korist
Delovno razmerje C.C. pri tožeči stranki je okoliščina, ki mu je, ob zlorabi imena tožeče stranke pri pridobivanju dodatnih dohodkov, ki je davčni organ ne zanika, izvajanje obravnavanih storitev sploh omogočila, ne utemeljuje pa davčne prekvalifikacije v dohodke iz delovnega razmerja in v prihodke tožeče stranke na podlagi 74. člena ZDavP-2. Dejstva, ki se ugotavljajo v izpodbijani odločbi, ne utemeljujejo sklepa, da je C.C. obravnavane dohodke pridobil v okviru sklenjenega delovnega razmerja, torej sklepa, na katerem temelji izpodbijana obdavčitev.
javni razpis - sofinanciranje iz javnih sredstev - razpisni pogoj - poravnani davki in druge dajatve
Pogoj iz Javnega povabila, na katerem temelji izpodbijano obvestilo, je najmanj nejasen. Iz besedila pogoja namreč ni mogoče nedvoumno razbrati, ali se poravnanost dajatev nanaša na trenutek oddaje ponudbe ali morda na presečni datum, določen s pogojem. Celo več, kot nenazadnje izhaja celo iz besedila izpodbijanega obvestila, bi bilo mogoče pogoj, da morajo biti vse dajatve, zapadle do presečnega datuma, tedaj tudi poravnane, določiti celo precej enostavneje in krajše, kot je opredeljen sporni pogoj v Javnem povabilu. Sodišče zato meni, da je ta pogoj mogoče razlagati tako na način, za kakršnega se zavzema toženec, kot tudi na način, za kakršnega se zavzema tožnik. Ker je nejasni pogoj v Javno povabilo zapisal toženec, ga je po presoji sodišča treba razlagati v korist tožnika.
Uredba o shemah neposrednih plačil (2015) člen 14, 14/3, 14/4, 24, 24/2, 24/3. ZGD-1 člen 504, 510.
neposredna plačila v kmetijstvu - dodelitev plačilnih pravic - družbena pogodba - povezane družbe - nadzor nad poslovanjem
Ker imata pravni osebi B. d.d. in C. d.o.o. nadzor nad poslovanjem družbe A. d.o.o., ki je edina ustanoviteljica tožnice, ima pravna oseba B. d.d. tudi nadzor nad poslovanjem tožnice. Ker pa je bila pravna oseba B. d.d. vpisana v RKG dne 8. 5. 2013 in se ukvarja s kmetijsko dejavnostjo, to pomeni, da tožnica pogoja, določenega v tretjem odstavku 14. člena Uredbe o shemah neposrednih plačil, ne izpolnjuje.
B. d.d. ima pravico imenovati prokurista, ki nato skupaj z direktorjem zastopa A. d.o.o., kar pomeni, da lahko direktor in prokurist le skupaj sprejemata vse sklepe, ki se nanašajo na poslovanje te družbe, torej družbe A. d.o.o., ki pa ima kot njena ustanoviteljica in edina družbenica (že izkazan) vpliv nad poslovanjem tožnice. To pa pomeni, da ima B. d.d. vpliv oziroma nadzor (glede na strnjeno verigo povezanih družb) tudi nad poslovanjem tožnice.
Sklepu o uvedbi razlastitvenega postopka iz prvega odstavka 200. člena ZUreP-2 ni mogoče pripisati več kot le procesnega pomena. Ker ta sklep predstavlja (le) odločitev procesne narave, ki ne pomeni zaključka odločanja o zadevi, ni dokončni upravni akt v smislu prvega odstavka 2. člena ZUS-1 in zato ne uživa samostojnega sodnega varstva. Poleg tega tudi ne gre za sklep iz drugega odstavka 5. člena ZUS-1, saj z njim postopek odločanja o izdaji upravnega akta (o glavni stvari) ni obnovljen, ustavljen ali končan.
status rezidenta - ugotavljanje rezidentskega statusa - središče osebnih in ekonomskih interesov - dokazovanje - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Davčno rezidenstvo se na podlagi točke 5 prvega 6. člena ZDoh-2 presoja ob upoštevanju stopnje posameznikovih osebnih in ekonomskih interesov tako v Sloveniji, kot tudi v tujini. Če je posameznikovo središče osebnih in ekonomskih interesov pretežno v Sloveniji, velja takšen posameznik za davčnega zavezanca iz Slovenije. Pri presoji rezidenstva se tako upošteva način, kako si posameznik organizira osebni in ekonomski del življenja, vključno z obsegom in načinom njegovega udejstvovanja v družabnem življenju.
ZVKD-1 člen 3, 3/1, 3/1-22, 3/1-27, 28, 28/1, 115, 115/1.
inšpekcijski postopek - ukrep inšpektorja za kulturo in medije - kulturna dediščina - poseg v prostor brez ustreznega dovoljenja - okoljevarstveno soglasje
ZVKD-1 ne določa obveznosti pridobitve kulturnovartsvenega soglasje le v primerih, ko gre za postavitev objektov v smislu ZGO-1. Prav tako ni pomemben namen, zaradi katerega je bil poseg izveden. Tožnik zato ne more uspeti z ugovori, s katerimi navaja, da gre zgolj za »tehnično oviro«, ki preprečuje psom vstop na zemljišče in prestavlja oporo grmičkom in navijalkam.
Tožnik je po poteku dvomesečnega roka za odločitev o pritožbi zoper izpodbijano prvostopenjsko odločbo toženki poslal poziv oziroma zahtevo za izdajo odločbe o vloženi pritožbi v skladu z drugim odstavkom 28. člena ZUS-1. O tožnikovi pritožbi pritožbeni organ še ni odločil do vložitve tožbe v upravnem sporu, niti sodišče nima podatka, da bi odločil do dneva izdaje te sodbe, zato je tožba zaradi molka organa utemeljena.
ZDDV-1 člen 46, 46/1, 46/1-1. ZDavP-2 člen 140, 140/2.
davek na dodano vrednost (DDV) - pravica do oprostitve plačila ddv - prevozna listina - mednarodni tovorni list (CMR) - davčna goljufija - subjektivni element
Dokazno breme glede izpolnitve pogojev za davčno oprostitev je na davčnem zavezancu, ne glede na to, da izpolnjevanje teh pogojev v konkretnem primeru preverja davčni organ v postopku DIN. Vrsta postopka namreč ne spreminja dejstva, da oprostitev zmanjšuje davčno obveznost, ki je predmet nadzora. Ker pa je po dejanskih ugotovitvah, bilo obravnavano blago iz Slovenije odpeljano s strani kupca oziroma druge osebe za kupčev račun (in ne tožnika), sta z vidika dokazovanja v konkretnem primeru relevantni določbi drugega in tretjega odstavka 79. člena PZDDV-1. Odločilno v obravnavani zadevi je, da je na tožniku, da z dopustnimi dokaznimi sredstvi, glede na okoliščine tega primera, nesporno dokaže, da je obravnavano blago fizično zapustilo Slovenijo.
Uredba (EU) št. 1379/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2013 o skupni ureditvi trgov za ribiške proizvode in proizvode iz ribogojstva in o spremembi uredb Sveta (ES) št. 1184/2006 in (ES) št. 1224/2009 ter razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 104/2000 člen 5. ZUS-1 člen 52.
javni razpis - sofinanciranja iz javnih sredstev - razpisni pogoj - glavna dejavnost - morsko ribištvo - tožbena novota
Javni razpis po presoji sodišča v spornem razpisnem pogoju iz tč. 4.1.9. ni neskladen z Uredbo Komisije (EU) št. 1407/2013 z dne 18. decembra 2013 o uporabi členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije pri pomoči de minimis, saj sam po sebi ne izključuje prijaviteljev, ki niso dejavni na področju ribištva in akvakulture. Nasprotno, izključuje prijavitelje, ki so dejavni na področju ribištva in akvakulture, pri čemer pa se razume, da na tem področju so dejavni, če imajo registrirano glavno dejavnost s tega področja, vsled česar je razumljivo, da je sporni razpisni pogoj tudi tako formuliran.
mednarodna zaščita - samovoljna zapustitev azilnega doma - pravni interes
Tožnik očitno nima namena počakati na odločitev sodišča o njegovi prošnji za mednarodno zaščito in na dokončanje postopka, zaradi česar ne izkazuje pravnega interesa za upravni spor.
upravni spor - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - zavrženje tožbe
Tožnik je poziv sodišča na dopolnitev tožbe prejel in nato v danem roku predložil sodišču v spis odločbo DT 4933-40400/2016-4 z dne 23. 3. 2018, svojega tožbenega zahtevka v predmetni tožbi pa ni popravil v skladu z napotki sodišča. Iz tožnikovega zahtevka tako še vedno izhaja, da izpodbija odločbo Ministrstva za finance DT-499-23-183/2018 z dne 13. 6. 2019, ki pa, kot je bilo že navedeno, v skladu z določbo 2. člena ZUS-1 ni upravni akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - verjetni izgled za uspeh
Tudi pri odločanju o upravičenosti do BPP v obliki oprostitve stroškov postopka, kar stroški prevoza tožnika na glavno obravnavno so, se upošteva objektivni pogoj verjetnega izgleda za uspeh v zadevi iz prvega odstavka 24. člena ZBPP.
Glede na dejstvo, da se dejansko stanje in pravna podlaga (razen sama oblika zaprošene BPP) nista spremenili, je po presoji sodišča odločitev tožene stranke pravilna in zakonita, saj se tožnikova prošnja za dodelitev BPP nanaša na isti socialni spor, za katerega je bilo že predhodno (trikrat) pravnomočno odločeno, da tožnik nima verjetnih izgledov za uspeh v zadevi.
ZMZ-1 člen 2, 2-31, 84, 84/1-1, 84/1-2. ZTuj-2 člen 97. Direktiva 2013/33/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o standardih za sprejem prosilcev za mednarodno zaščito člen 8, 8/3, 8/3-a, 8/3-b, 8/4, 9, 9/3, 13, 13/1. Listina Evropske unije o temeljnih pravicah (2010) člen 6.
mednarodna zaščita - omejitev gibanja - ugotavljanje istovetnosti prosilca - nevarnost pobega - sodelovalna dolžnost - objektivni kriterij - poseg v osebno svobodo
Za uporabo pogoja pridržanja iz prve alineje prvega odstavka 84. člena ZMZ-1 je pomembno, ali je tožnik izpolnil svojo sodelovalno dolžnost pri ugotavljanju njegove identitete. Tožnik svoje sodelovalne obveznosti v upravnem postopku glede potrjevanja njegove identitete ni izpolnil, čeprav za to ni imel objektivnih ovir niti ni tega storil do zaslišanja na glavni obravnavi.
Begosumnost tožnika v konkretnem primeru v povezavi z že ugotovljenimi spornimi okoliščinami glede zatrjevanja in ugotavljanje njegove identitete je do tolikšne mere izkazana, da se v tem primeru, kjer gre za izvajanje prava EU (člen 51(1) Listine EU o temeljnih pravicah), vprašanje skladnosti določbe druge alineje prvega odstavka 84. člena ZMZ-1 s pravom EU (6. člen Listine EU o temeljnih pravicah) sodišču ni postavilo v takšni meri, da bi tožbi ugodilo zaradi sistemskega problema slabe kakovosti pravne regulacije iz druge alineje prvega odstavka 84. člena ZMZ-1.
Edina alternativa pridržanju v Centru za tujce, ki pomeni, odvzem osebne svobode (drugi odstavek 84. člena ZMZ-1), je po ZMZ-1 zgolj ukrep obveznega zadrževanja na območje Azilnega doma (prvi odstavek 84. člena ZMZ-1). Ta ukrep glede na okoliščine izvrševanja tega ukrepa in sodno prakso ESČP še vedno pomeni odvzem osebne svobode, tako da gre zgolj za milejši ukrep znotraj ukrepa odvzema prostosti. To je sistemska pomanjkljivost ZMZ-1, ki lahko onemogoči zakonito odločanje v posamičnem primeru, vendar pa to ne velja v danih okoliščinah primera.
ZMZ-1 člen 84, 84/1, 84/1-3. Direktiva 2013/33/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o standardih za sprejem prosilcev za mednarodno zaščito člen 8, 8/3, 8/3-d.
mednarodna zaščita - omejitev gibanja - vložitev prošnje zaradi odložitve ali preprečitve odstranitve iz države - neposredni učinek direktive - objektivna merila
Iz 8. člena Direktie 2013/33/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o standardih za sprejem prosilcev za mednarodno zaščito je izrecno razvidno, da se lahko domnevo, da je prosilec vložil prošnjo samo zaradi zadržanja svoje vrnitve, utemelji na podlagi objektivnih meril. Takih objektivnih meril pa ZMZ-1 ne vsebuje, kar pomeni, da navedeno določilo Direktive ni bilo v celoti implementirano v naš pravni red in se zato 8. člen Direktive v skladu z načelom primarnosti uporablja neposredno. Ker zakonodajalec objektivnih meril ni vnesel v ZMZ-1, do ustrezne spremembe ZMZ-1 ni možno omejiti gibanja na tej pravni podlagi.