promet s kmetijskimi zemljišči - odobritev pravnega posla - predkupni upravičenec - solastniki
ZKZ določa, da pravnega posla med solastniki kmetijskega zemljišča ni treba odobriti - a le v primeru, če so stranke tega posla vsi solastniki zemljišča, ki veljajo za prednostne predkupne upravičence. V nasprotnem primeru tudi za promet s solastniškim deležem kmetijskega zemljišča veljajo splošna zakonska določila, vključno z obveznostjo predhodne odobritve pravnega posla s strani upravne enote.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - brezplačna pravna pomoč za svetovanje - brezplačna pravna pomoč za upravni postopek
Brezplačne pravne pomoči ni mogoče dodeliti za postopke, ki niso sodni postopki, kar velja npr. za upravne postopke in vse druge postopke, urejene s posebnimi predpisi.
Tudi za pravno svetovanje je mogoče brezplačno pravno pomoč dodeliti le v zvezi s sodnimi postopki, saj ZBPP za druge vrste postopkov dodelitve brezplačne pravne pomoči ne omogoča.
mednarodna zaščita - izvorna država - preganjanje - status begunca
Tožnikove navedbe v zvezi z dogodki, ki jih tudi ni prijavil policiji, so preveč pavšalne in neizkazane, da bi jih bilo mogoče šteti za resno ogroženost tožnika.
Pri vračilu preveč plačanega prispevka za zaposlovanje invalidov je, upoštevaje jezikovno, sistematično in tudi logično razlago predpisa, treba upoštevati določbo prvega odstavka 99. člena ZDavP-2, po kateri zavezancu od preveč odmerjenega in plačanega davka (od dneva plačila) pripada tudi pravica do obresti, ki se obračunajo v skladu s 96. členom ZDavP-2. Določbe ZDavP-2, ki se nanašajo na davek, veljajo po 2. alineji tretjega odstavka 3. člena ZDavP-2 tudi za prispevke za zaposlovanje, kamor lahko glede na namen uvrstimo tudi prispevke za vzpodbujanje zaposlovanja invalidov po ZZRZI.
brezplačna pravna pomoč - obsojenec - subsidiarni upravni spor - kršitev človekovih pravic - pristojnost organa
Vlagatelj podaja prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči zaradi protizakonite obravnave in kršenja človekovih pravic ter poniževanja s strani pravosodnih policistov. Ker je vlagatelj obsojenec na prestajanju zaporne kazni, je glede uveljavljanja njegovih pravic in varstva pravic obsojencev, potrebno uporabiti ZIKS, ki ima v 83. členu posebno določbo za uveljavljanje varstva pravic obsojencev, ki menijo, da so podvrženi mučenju ali drugim oblikam krutega, prepovedanega, nečloveškega ali ponižujočega ravnanja, za kar lahko zahtevajo sodno varstvo.
dostop do informacij javnega značaja - izjeme glede dostopa do informacij javnega značaja - poraba in razpolaganje z javnimi sredstvi
V obrazložitvi prvostopenjski organ navaja, da je avtorske in podjemne pogodbe s tožnico sklepal iz dveh razlogov in sicer za izvajanje javne službe ter za izvajanje tržne dejavnosti. Pogodbe za izvajanje javne službe predstavljajo informacije javnega značaja po prvem odstavku 4. člena ZDIJZ. Uporabiti je treba določbo 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, ki določa, da se ne glede na določbe prvega odstavka tega člena dostop do zahtevane informacije dovoli, če gre za podatke o porabi javnih sredstev.
mednarodna zaščita - omejitev gibanja prosilcu za mednarodno zaščito - postopek odstranitve tujca iz države - zloraba postopka - objektivna merila - implementacija direktive
Domnevo, da je prosilec vložil prošnjo samo zaradi zadržanja svoje vrnitve, se lahko utemelji na podlagi objektivnih meril. Takih objektivnih meril pa trenutno veljavni ZMZ-1 ne vsebuje, kar pomeni, da 8. člen Direktive 2013/33/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o standardih za sprejem prosilcev za mednarodno zaščito ni bil v celoti implementiran v pravni red Republike Slovenije in se zato 8. člen direktive v skladu z načelom primarnosti uporablja neposredno. Ker torej zakonodajalec objektivnih meril ni vnesel v ZMZ-1, do ustrezne spremembe ZMZ-1 ni možno omejiti gibanja na tej pravni podlagi.
ZBPP člen 24, 26, 26/1, 26/1-1. ZIKS-1 člen 73, 85, 85/4. ZUS-1 člen 4, 4/2.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - pravno svetovanje - subsidiarni upravni spor
V primeru ugotavljanja pogojev za brezplačno pravno pomoč za pravno svetovanje, se ne ugotavlja izpolnjevanja pogojev iz prvega, drugega in tretjega odstavka 24. člena ZBPP, torej okoliščin in dejstev o zadevi, ki kažejo na verjetnost prosilčevega izgleda za uspeh oziroma pomembnost zadeve za njegov osebni in socialno-ekonomski položaj, vendar pa je ne glede na to organ dolžan tudi po uradni dolžnosti presojati primernost oblike in vsebine brezplačne pravne pomoči, kot izhaja iz drugega odstavka 26. člena ZBPP in drugega odstavka 28. člena ZBPP. Navedene določbe organu za brezplačno pravno pomoč nalagajo, da pri odločanju o prošnji za brezplačno pravno pomoč presodi primernost zaprošene brezplačne pravne pomoči glede na pričakovani rezultat, ta pa se kaže v uresničevanju pravice od sodnega varstva.
V skladu s četrtim odstavkom 85. člena ZIKS-1 je tožnik imel pravico vložiti pritožbo zoper odločitev direktorja zavoda, o kateri odloča generalni direktor, nato pa še na ministrstvo za pravosodje. Ker tožnik ni vložil pritožbe zoper odločitev direktorja o prepovedi stika z mediji, ni podlage za vložitev tožbe po 4. členu ZUS-1, ki predvideva sodno varstvo v upravnem sporu, če ni zagotovljeno drugo sodno varstvo.
nepopolna in nerazumljiva tožba - poziv na dopolnitev - zavrženje tožbe
Tožba je nepopolna, saj tožnik ni navedel, koga toži in ni navedel izpodbijanega akta, ter nerazumljiva, saj ni razložil, zakaj toži ter ni podal predloga, kako in v čem naj se izpodbijani akt odpravi ali ugotovi njegova nezakonitost, zato jo je sodišče zavrglo.
brezplačna pravna pomoč - tožba v upravnem sporu - pravni interes - zavrženje tožbe
Tožnica s tožbo izpodbija odločbo tožene stranke, s katero ji je odobrena bpp od 13. 2. 2020 dalje v tam določenem obsegu in na podlagi katere ji je bila z nadaljnjo odločbo tožene stranke, št. Bpp 129/2020 z dne 9. 3. 2020, odobrena dodatna bpp. Iz povedanega sledi, da se v primeru uspeha s tožbo v tem upravnem sporu tožničin položaj ne bi v ničemer še izboljšal glede na to, da je s svojo vlogo za odobritev bpp v celoti uspela. Zato s predmetno tožbo ne more še dodatno izboljšati svojega pravnega položaja, kar prav tako tudi pomeni, da tožnica ne izkazuje (več) pravnega interesa za tožbo.
Tožena stranka je v odgovoru na tožbo navedla razloge, zaradi katerih je bila sprejeta odločitev v izreku izpodbijanega sklepa, vendar sodišče opozarja, da pomanjkljive obrazložitve izpodbijane odločbe ni mogoče nadomestiti s pojasnjevanjem odločitve v odgovoru na tožbo, saj morajo biti razlogi za sprejeto odločitev navedeni v obrazložitvi izpodbijane odločbe, ki je tudi predmet presoje v upravnem sporu. Odgovor na tožbo je namenjen zgolj izjasnitvi toženke o tožbenih navedbah oziroma podrobnejšemu pojasnjevanju stališč, ki jih je že zavzela in obrazložila v izpodbijani odločbi, ne pa saniranju pomanjkljivosti oziroma nezakonitosti izpodbijane odločbe.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - pravno svetovanje - namen brezplačne pravne pomoči - drugo sodno varstvo
Ker je tožniku za predmetno zadevo sodno varstvo zagotovljeno v socialnem sporu pred socialnim sodiščem, tožba v upravnem sporu po 4. členu ZUS-1 v obravnavani zadevi ni dopustna. Zato tudi s pravnim svetovanjem v predmetni zadevi ne bo dosežen cilj, ki ga zasleduje institut brezplačne pravne pomoči, to je uresničevanje pravice do sodnega varstva (prvi odstavek 1. člena ZBPP). Glede na to je organ za brezplačno pravno pomoč tožnikovo prošnjo pravilno zavrnil.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - brezplačna pravna pomoč za upravni postopek - pravno svetovanje
Brezplačne pravne pomoči ni mogoče dodeliti za postopke, ki niso sodni postopki, kar velja npr. za upravne postopke in vse druge postopke, urejene s posebnimi predpisi. Brezplačne pravne pomoči tudi v obliki pravnega svetovanja za postopek po 85. členu ZIKS-1 ni mogoče dodeliti.
ZDRS člen 13, 13/1. Uredba o merilih za ugotavljanje nacionalnega interesa pri sprejemu v državljanstvo Republike Slovenije na podlagi 13. člena Zakona o državljanstvu Republike Slovenije (2007) člen 3. ZUS-1 člen 40, 40/3.
državljanstvo - sprejem v državljanstvo - pridobitev državljanstva z izredno naturalizacijo - mnenje urada vlade rs za slovence v zamejstvu in po svetu - nacionalni razlogi - diskrecijska pravica - upravni spor
Ob upoštevanju stališč, ki so se izoblikovala v sodni praksi Upravnega, Vrhovnega in Ustavnega sodišča RS, je pri svojem odločanju o tožničini prošnji z dne 19. 9. 2016 tožena stranka po presoji sodišča pravilno v skladu z določili 3. odstavka 13. člena ZDRS v povezavi s 6. odstavkom 3. člena Uredbe o merilih za ugotavljanje nacionalnega interesa pri sprejemu v državljanstvo Republike Slovenije pred svojim odločanjem v konkretnem primeru pridobila mnenje Urada Vlade Republike Slovenije za Slovence po svetu in v zamejstvu z dne 24. 1. 2017 ter s tem mnenjem seznanila tudi tožnico, s čimer ji je bila dana možnost, da se o mnenju Urada tožnica izreče v skladu s procesnimi standardi, ki so se izoblikovali na podlagi določil 6. do 9. člena ZUP.
V postopku izredne naturalizacije na podlagi 13. člena ZDRS v povezavi s 3. členom Uredbe je odločilna „korist države“ in ne zgolj interes prosilca, saj lahko na podlagi zakonskega pooblastila za diskrecijsko odločanje na podlagi 13. člena ZDRS tožena stranka tudi zavrne prošnje prosilcev, četudi le-ti sicer formalno izpolnjujejo vse zakonske pogoje.
uradniško delovno mesto - javni natečaj za zasedbo delovnega mesta - izbirni postopek - izpolnjevanje natečajnih pogojev - neizbrani kandidat - zavrnitev tožbe
V obravnavani zadevi ni sporno, da sta bila tako tožnik, kot izbrana kandidatka, uvrščena v drugo fazo izbirnega postopka, torej na razgovor, na podlagi točkovanja rezultatov pisnega preizkusa. Rezultat pisnega preizkusa je bil v prvi fazi izbirnega postopka pomemben zgolj za uvrstitev v drugo fazo izbirnega postopka. Merila za izbor so bila sprejeta zakonito, zato mora sodišče zavrniti tudi tožbeni ugovor, ki se nanaša na pravilnost razmerja med točkovanjem pisnega preizkusa in ustnega razgovora.
javni razpis - sofinanciranje iz javnih sredstev - pravica do pritožbe - napačen pravni pouk
O pritožbi je odločila toženka, ki je izdala že prvi, s pritožbo izpodbijani sklep z dne 26. 6. 2018; poleg tega pa iz zaključnega dela obrazložitve sklepa o pritožbi tudi eksplicitno izhaja, da pritožba ni bila obravnavana kot redno pravno sredstvo po določbah ZUP, pač pa kot institut, preko katerega je prijaviteljem omogočena pravica do izjave.
Po navedenem tožnica s tožbo izpodbija sklep, ki še ni postal dokončen. Razlog za tako njeno postopanje je v nepravilnem pravnem pouku v sklepu o izidu pritožbe, v katerem je navedeno, da ni dovoljena pritožba, dovoljen pa je upravni spor.
Sklepu o uvedbi razlastitvenega postopka iz prvega odstavka 200. člena ZUreP-2 ni mogoče pripisati več kot le procesnega pomena. Ker ta sklep predstavlja (le) odločitev procesne narave, ki ne pomeni zaključka odločanja o zadevi, ni dokončni upravni akt v smislu prvega odstavka 2. člena ZUS-1 in zato ne uživa samostojnega sodnega varstva. Poleg tega tudi ne gre za sklep iz drugega odstavka 5. člena ZUS-1, saj z njim postopek odločanja o izdaji upravnega akta (o glavni stvari) ni obnovljen, ustavljen ali končan.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - verjetni izgled za uspeh
Tudi pri odločanju o upravičenosti do BPP v obliki oprostitve stroškov postopka, kar stroški prevoza tožnika na glavno obravnavno so, se upošteva objektivni pogoj verjetnega izgleda za uspeh v zadevi iz prvega odstavka 24. člena ZBPP.
Glede na dejstvo, da se dejansko stanje in pravna podlaga (razen sama oblika zaprošene BPP) nista spremenili, je po presoji sodišča odločitev tožene stranke pravilna in zakonita, saj se tožnikova prošnja za dodelitev BPP nanaša na isti socialni spor, za katerega je bilo že predhodno (trikrat) pravnomočno odločeno, da tožnik nima verjetnih izgledov za uspeh v zadevi.
Pri vprašanju obstoja in višine davčne obveznosti ne gre za predhodno vprašanje, o katerem bi bilo pristojno odločati drugo sodišče ali upravni organ v ločenem postopku, ampak za vsebinske pogoje, ki morajo biti izpolnjeni za izdajo sklepa o zavarovanju. Davčni organ mora izpolnjevanje teh pogojev tudi ustrezno obrazložiti. V primeru iz drugega odstavka 111. člena ZDavP-2 (obvezno zavarovanje) mora v sklepu navesti in obrazložiti dejstva in okoliščine, na podlagi katerih sklepa na verjetni obstoj davčne obveznosti in njeno višino, medtem ko je dokončno ugotavljanje obveznosti tako z vidika temelja kot tudi po višini predmet nadaljnjega odmernega postopka. Ugotovitev obstoja pričakovane davčne obveznosti v ustrezni višini je torej vsebinski pogoj za izdajo sklepa o zavarovanju, njena obrazložitev pa je ključna za zavarovanje pravic in pravnih koristi davčnega zavezanca.