zaščitena kmetija - dedovanje - dediči - skupnost dedičev - skupni lastniki - stranke v upravnem postopku
Do pravnomočnosti sklepa o dedovanju ni jasno, kdo v resnici je dedič, kaj mu gre iz zapuščine in na kakšni podlagi; to velja tudi v primeru oporočnega dedovanja, saj sodišče razglasi oporoko ne glede na to, ali je po zakonu veljavna in ne glede na to, ali je oporok več (drugi odstavek 194. člena ZD). Po določbah ZD torej ni ovir, da bi do skupnosti dedičev prišlo tudi v primeru obstoja oporoke.
predlog za vrnitev v prejšnje stanje - zamuda pritožbenega roka - očitna pomota - subjektivna okoliščina
Za dovolitev vrnitve v prejšnje stanje na podlagi tretjega odstavka 103. člena ZUP morajo biti izpolnjeni vsi pogoji iz te določbe kumulativno, in sicer da je organ prejel vlogo v treh dneh po izteku roka, da bi stranka zaradi zamude izgubila kakšno pravico in da je razlog za zamudo roka očitna pomota.
Za ravnanje tožnic pri vlaganju pritožbe sta organa pravilno presodila, da ni bilo neodvisno od njune volje in dejanj. Vzrok njuni zamudi pritožbenega roka je bilo neznanje in ne lapsus (napaka, ki ne nastane zaradi neznanja).
SZ-1 člen 11, 87, 87/5. Pravilnik o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem člen 6, 6/1, 21, 23, 23/1.
dodelitev neprofitnega stanovanja v najem - razpisni pogoj - razlaga razpisnih pogojev - ožji družinski član - pojem družine
Določb Pravilnika o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem in Javnega razpisa za dodelitev neprofitnih stanovanj v najem ni mogoče preoblikovati in uporabljati tako, kot da se člane gospodinjstva zamenja z ožjimi družinskimi člani po definiciji iz 11. člena SZ-1. Toženka bi morala zato tožnikovo vlogo v tem delu obravnavati v skladu z nedvoumno vsebino, ki jo materialni predpisi dajejo temu merilu in ugotavljati "število članov gospodinjstva" ter za vsakega mladoletnega otroka, ki je član tega gospodinjstva, tožniku dodeliti 30 točk.
Že iz gramatikalne razlage obeh pravnih statusov (družina - ožji družinski člani) izhaja, da je družina širši pojem od pojma "ožji družinski člani". V času prijave na javni razpis, tj. 28. 10. 2016, je veljal ZZZDR, ki je v 2. členu pojem družine opredelil kot življenjsko skupnost staršev in otrok, ki zaradi koristi otrok uživa posebno varstvo. Pri pogoju, ki vsebuje presojo, ki se nanaša na prosilčevo "družino", bi zato toženka ne smela uporabiti definicije iz 11. člena SZ-1, ki se nanaša na opredelitev ožjih družinskih članov, pač pa, ker SZ-1 definicije družine za potrebe uporabe določb SZ-1 oziroma javnih razpisov iz 87. člena SZ-1 ne določa, opredelitev družine po 2. členu ZZZDR.
Po ddoločbi drugega odstavka 64. člena v povezavi s 6. točko drugega odstavka 54. člena ZVO-1 za priznanje pravnega interesa tožnikoma zadošča že to, da je C. domačija v PVO določena znotraj območja, na katerem poseg povzroča obremenitve okolja, ki lahko vplivajo na zdravje ali premoženje ljudi.
Kolikor gre za omilitvene ukrepe, jih je torej treba konkretno določiti že v izreku odločbe.
Omilitveni ukrepi so vsebina okoljevarstvenega soglasja, zato se mora toženka do omilitvenih ukrepov, kot so predvideni v PVO, konkretno opredeliti, tožnikoma pa je treba omogočiti, da se o teh omilitvenih ukrepih izrečeta (9. člen ZUP).
zavrženje tožbe - akt, ki se ne more izpodbijati v upravnem sporu
Sodišče v upravnem sporu odloča o zakonitosti tistih dokončnih upravnih aktov, s katerimi se posega v pravni položaj tožnika, o zakonitosti drugih upravnih aktov pa le, če tako določa zakon. V upravnem sporu ni mogoče izpodbijati vsakega upravnega akta, ampak le tistega, ki vsebuje odločitev o pravici, obveznosti ali pravni koristi. Poziv za dopolnitev vloge ne predstavlja upravnega akta, s katerim se posega v pravni položaj tožnika, zato je tožbo treba zavreči.
ZG člen 46, 46/5. Uredba o varovalnih gozdovih in gozdovih s posebnim namenom (2005) člen 9. Pravilnik o načrtih za gospodarjenje z gozdovi in upravljanje z divjadjo (2010) člen 22. ZUP člen 9, 237, 237/2, 237/2-3, 237/2-7.
soglasje za gradnjo objekta v gozdu - postavitev čebelnjaka - posegi v gozd - načelo zaslišanja strank - pomanjkljiva obrazložitev odločbe
Toženka je izpodbijano odločbo (v celoti) oprla na mnenje Zavoda za gozdove, ki ga je pridobila z namenom odločanja v tej zadevi, vendar z njim ni seznanila tožnika in mu ni dala možnosti, da se o njem izjavi. Zato je po presoji sodišča zagrešila bistveno kršitev pravil po 3. točki drugega odstavka 237. člena ZUP in je izpodbijano odločbo treba odpraviti že iz tega razloga. Poleg tega je bistvena okoliščina, tj. ali gre kljub dejstvu, da je površina, na kateri je čebelnjak, izvzeta iz območja varovalnega gozda, za poseg v varovalni gozd, ostala nepojasnjena. Posledično se izpodbijane odločbe v tem delu, ki pa je med strankama sporen, ne da preizkusiti in je podana kršitev pravil upravnega postopka po 7. točki drugega odstavka 237. člena ZUP.
Kot je razvidno iz obrazložitve izpodbijane odločbe, je bil glavni razlog za zavrnitev vloge predvsem stališče o pričakovanih vožnjah do čebelnjaka z motornim vozilom, o možnih negativnih vplivih teh voženj na hidrološko funkcijo gozda in o stalni prisotnosti ljudi. S temi razlogi pa toženka po presoji sodišča ni presojala vplivov čebelnjaka na varovalne funkcije gozda, temveč vplive dejavnikov, za katere pričakuje, da bodo spremljali opravljanje čebelarske dejavnosti, torej vplive vožnje z motornimi vozili in prisotnosti ljudi v gozdu, kar pa ni predmet tožnikove zahteve.
izvršba - sklep o dovolitvi izvršbe - ustavitev upravne izvršbe zaradi odprave izvršilnega naslova
V obravnavani zadevi ni sporno, da je prvostopenjski upravni organ z izpodbijanim sklepom o dovolitvi izvršbe dovolil izvršbo sklepa istega organa 061-1052/2016-29 z dne 2. 6. 2017, ki predstavlja izvršilni naslov v predmetnem inšpekcijskem postopku. Iz podatkov vpisnika Upravnega sodišča RS pa je razvidno, da je naslovno sodišče ta izvršilni naslov s sodbo I U 2784/2017 z dne 10. 6. 2020 odpravilo in zadevo vrnilo prvostopenjskemu organu v ponoven postopek. Ker je torej bil z navedeno sodbo odpravljen izvršilni naslov, je treba postopek izvršbe ustaviti in odpraviti vsa opravljena dejanja na podlagi tega izvršilnega naslova.
ZDavP-2 člen 143, 146, 157, 157/1, 157/3, 157/7. ZPP člen 11, 178a. ZIZ člen 15.
izvršba - davčna izvršba - izvršilni naslov - izpodbijanje izvršilnega naslova
V upravnem sporu tožeča stranka ne more izpodbijati izvršilnega naslova, zoper izvršilni naslov so namreč dopustna pravna sredstva v postopku, v katerem je izdan.
V času izdaje izpodbijanega sklepa so bili izpolnjeni vsi pogoji za davčno izvršbo, saj so bili izvršilni naslovi opremljeni s klavzulo izvršljivosti, davčni organ pa ni pristojen, da bi posegal v njihovo vsebino, niti ugotovitev njihove izvršljivosti.
brezplačna pravna pomoč - razrešitev odvetnika - razlogi za razrešitev odvetnika - zdravstveno stanje
Ob tem ko je bil organ obveščen o zdravstvenem stanju dodeljenega odvetnika, ki je tako, da temu onemogoča izvajanje BPP, sodišče pritrjuje njegovi presoji, da gre za utemeljen razlog za odklonitev, na katerega odvetnik ne more vplivati.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - stroški nasprotne stranke
Tožnica v tožbi ne ugovarja ugotovitvi toženke, da je prosila za BPP, da bi s prejetimi sredstvi plačala pravdne stroške, ki jih mora povrniti nasprotni stranki. Zgolj to pa je v tej zadevi pravno relevantno za odločitev. Kot je pravilno odločila toženka, namreč zakon v takem primeru ne omogoča dodelitve BPP. Ker to velja ne glede na finančni položaj prosilca za BPP, je toženka ravnala pravilno, ker tega za tožnico ni ugotavljala, saj ji za zaprošeni namen BPP ni mogoče dodeliti ne glede na to, da prejema nizke osebne prejemke.
izbris iz registra stalnega prebivalstva - odškodnina - odškodnina zaradi neupravičenega izbrisa iz registra prebivalstva - dovoljenje za stalno prebivanje - prijava stalnega bivališča - prijava in odjava stalnega prebivališča ter prijava spremenjenega naslova stanovanja
Upravičenec do povračila škode zaradi izbrisa iz registra stalnega prebivalstva je oseba, ki je bila izbrisana iz registra stalnega prebivalstva in je po izbrisu iz registra stalnega prebivalstva pridobila dovoljenje za stalno prebivanje ali, ki je bila po izbrisu iz registra stalnega prebivalstva sprejeta v državljanstvo Republike Slovenije. Tožnik ne izpolnjuje pogojev za določitev denarne odškodnine, saj je iz predloženih dokazil razvidno, da je živel v Sloveniji, vendar pa to še ne pomeni, da je imel v Sloveniji tudi prijavljeno stalno prebivališče oziroma, da si je uredil spremembo naslova stanovanja po takrat veljavnih predpisih, ki so urejali prijavo stalnega prebivališča.
Odlok o določitvi plovbnega režima (2006) člen 8, 8/2, 8/3.
privez - dovoljenje - podaljšanje dovoljenja - rok - materialni rok - prekluzivni rok
Rok, opredeljen kot „najkasneje 30 dni pred iztekom veljavnosti dovoljenja“, je po mnenju sodišča materialni prekluzivni rok, s pretekom katerega preneha pravica uporabnika oziroma lastnika plovila, da zahteva (in tudi uveljavi) podaljšanje dovoljenja.
ureditev meje - mejna obravnava - zapisnik mejne obravnave - domneva strinjanja s predlagano mejo - varstvo pravic stranke
Z zapisnikom je dokazano, da se je tožnik s predlagano mejo strinjal. Nedokazana je navedba, da je tožnik podpisal zgolj prisotnost na obravnavi, ker vsebina zapisnika dokazuje nasprotno. Tožnik dokazov, ki bi dokazovali morebitno nepravilnost zapisnika, niti ne predlaga.
ZTuj-2 člen 68, 68/1, 68/2, 76, 76/1, 76/2, 76/3, 85. ZUP člen 7, 7/1.
tujec - odstranitev tujca iz države - omejitev gibanja in nastanitev tujca v domu za tujce - načelo sorazmernosti - obrazložitev odločbe
Pridržanje je upravičeno samo z namenom priprave vrnitve ali izvedbe postopka odstranitve ter, če uporaba milejših ukrepov ni zadostna. To pa pomeni, da je treba pri omejevanju svobode gibanja sprejti milejše ukrepe, in sicer vedno, kadar je tudi na tak način mogoče doseči želen namen. Policija mora, glede na okoliščine primera, vedno presoditi kateri ukrep je primeren in nujen, oziroma s katerim ukrepom bi v najmanjši meri posegla v osebno svobodo tujca, tako da je mogoče zagotoviti njegovo uspešno odstranitev iz države.
brezplačna pravna pomoč - obsojenec - subsidiarni upravni spor - kršitev človekovih pravic - pristojnost organa
Vlagatelj podaja prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči zaradi protizakonite obravnave in kršenja človekovih pravic ter poniževanja s strani pravosodnih policistov. Ker je vlagatelj obsojenec na prestajanju zaporne kazni, je glede uveljavljanja njegovih pravic in varstva pravic obsojencev, potrebno uporabiti ZIKS, ki ima v 83. členu posebno določbo za uveljavljanje varstva pravic obsojencev, ki menijo, da so podvrženi mučenju ali drugim oblikam krutega, prepovedanega, nečloveškega ali ponižujočega ravnanja, za kar lahko zahtevajo sodno varstvo.
ZDRS člen 13, 13/1. Uredba o merilih za ugotavljanje nacionalnega interesa pri sprejemu v državljanstvo Republike Slovenije na podlagi 13. člena Zakona o državljanstvu Republike Slovenije (2007) člen 3. ZUS-1 člen 40, 40/3.
državljanstvo - sprejem v državljanstvo - pridobitev državljanstva z izredno naturalizacijo - mnenje urada vlade rs za slovence v zamejstvu in po svetu - nacionalni razlogi - diskrecijska pravica - upravni spor
Ob upoštevanju stališč, ki so se izoblikovala v sodni praksi Upravnega, Vrhovnega in Ustavnega sodišča RS, je pri svojem odločanju o tožničini prošnji z dne 19. 9. 2016 tožena stranka po presoji sodišča pravilno v skladu z določili 3. odstavka 13. člena ZDRS v povezavi s 6. odstavkom 3. člena Uredbe o merilih za ugotavljanje nacionalnega interesa pri sprejemu v državljanstvo Republike Slovenije pred svojim odločanjem v konkretnem primeru pridobila mnenje Urada Vlade Republike Slovenije za Slovence po svetu in v zamejstvu z dne 24. 1. 2017 ter s tem mnenjem seznanila tudi tožnico, s čimer ji je bila dana možnost, da se o mnenju Urada tožnica izreče v skladu s procesnimi standardi, ki so se izoblikovali na podlagi določil 6. do 9. člena ZUP.
V postopku izredne naturalizacije na podlagi 13. člena ZDRS v povezavi s 3. členom Uredbe je odločilna „korist države“ in ne zgolj interes prosilca, saj lahko na podlagi zakonskega pooblastila za diskrecijsko odločanje na podlagi 13. člena ZDRS tožena stranka tudi zavrne prošnje prosilcev, četudi le-ti sicer formalno izpolnjujejo vse zakonske pogoje.
Pri vračilu preveč plačanega prispevka za zaposlovanje invalidov je, upoštevaje jezikovno, sistematično in tudi logično razlago predpisa, treba upoštevati določbo prvega odstavka 99. člena ZDavP-2, po kateri zavezancu od preveč odmerjenega in plačanega davka (od dneva plačila) pripada tudi pravica do obresti, ki se obračunajo v skladu s 96. členom ZDavP-2. Določbe ZDavP-2, ki se nanašajo na davek, veljajo po 2. alineji tretjega odstavka 3. člena ZDavP-2 tudi za prispevke za zaposlovanje, kamor lahko glede na namen uvrstimo tudi prispevke za vzpodbujanje zaposlovanja invalidov po ZZRZI.
vračilo preveč plačanega prispevka - zaposlovanje invalidov - kvota za zaposlovanje invalidov
O obveznostih in podlagi plačila se je sodišče že opredelilo v sodbi II U 84/2016, iz katere izhaja, da je v skladu z Uredbo o določitvi kvote za zaposlovanje invalidov Vrhovno sodišče sprejelo pravno razlago, da določitev višine kvot na nivoju dejavnosti ni v nasprotju z namenom tretjega odstavka 62. člena ZZRZI, in da je tako Sklad utemeljeno naložil plačilo prispevkov zapolnitve kvote na podlagi ZZRZI, zaradi česar je zahteva tožeče stranke po vrnitvi navedenega zneska neutemeljena.