izbris iz registra stalnega prebivalstva - odškodnina - odškodnina zaradi neupravičenega izbrisa iz registra prebivalstva - dovoljenje za stalno prebivanje - prijava stalnega bivališča - prijava in odjava stalnega prebivališča ter prijava spremenjenega naslova stanovanja
Upravičenec do povračila škode zaradi izbrisa iz registra stalnega prebivalstva je oseba, ki je bila izbrisana iz registra stalnega prebivalstva in je po izbrisu iz registra stalnega prebivalstva pridobila dovoljenje za stalno prebivanje ali, ki je bila po izbrisu iz registra stalnega prebivalstva sprejeta v državljanstvo Republike Slovenije. Tožnik ne izpolnjuje pogojev za določitev denarne odškodnine, saj je iz predloženih dokazil razvidno, da je živel v Sloveniji, vendar pa to še ne pomeni, da je imel v Sloveniji tudi prijavljeno stalno prebivališče oziroma, da si je uredil spremembo naslova stanovanja po takrat veljavnih predpisih, ki so urejali prijavo stalnega prebivališča.
Po ddoločbi drugega odstavka 64. člena v povezavi s 6. točko drugega odstavka 54. člena ZVO-1 za priznanje pravnega interesa tožnikoma zadošča že to, da je C. domačija v PVO določena znotraj območja, na katerem poseg povzroča obremenitve okolja, ki lahko vplivajo na zdravje ali premoženje ljudi.
Kolikor gre za omilitvene ukrepe, jih je torej treba konkretno določiti že v izreku odločbe.
Omilitveni ukrepi so vsebina okoljevarstvenega soglasja, zato se mora toženka do omilitvenih ukrepov, kot so predvideni v PVO, konkretno opredeliti, tožnikoma pa je treba omogočiti, da se o teh omilitvenih ukrepih izrečeta (9. člen ZUP).
Odlok o določitvi plovbnega režima (2006) člen 8, 8/2, 8/3.
privez - dovoljenje - podaljšanje dovoljenja - rok - materialni rok - prekluzivni rok
Rok, opredeljen kot „najkasneje 30 dni pred iztekom veljavnosti dovoljenja“, je po mnenju sodišča materialni prekluzivni rok, s pretekom katerega preneha pravica uporabnika oziroma lastnika plovila, da zahteva (in tudi uveljavi) podaljšanje dovoljenja.
zaščitena kmetija - dedovanje - dediči - skupnost dedičev - skupni lastniki - stranke v upravnem postopku
Do pravnomočnosti sklepa o dedovanju ni jasno, kdo v resnici je dedič, kaj mu gre iz zapuščine in na kakšni podlagi; to velja tudi v primeru oporočnega dedovanja, saj sodišče razglasi oporoko ne glede na to, ali je po zakonu veljavna in ne glede na to, ali je oporok več (drugi odstavek 194. člena ZD). Po določbah ZD torej ni ovir, da bi do skupnosti dedičev prišlo tudi v primeru obstoja oporoke.
ureditev meje - mejna obravnava - zapisnik mejne obravnave - domneva strinjanja s predlagano mejo - varstvo pravic stranke
Z zapisnikom je dokazano, da se je tožnik s predlagano mejo strinjal. Nedokazana je navedba, da je tožnik podpisal zgolj prisotnost na obravnavi, ker vsebina zapisnika dokazuje nasprotno. Tožnik dokazov, ki bi dokazovali morebitno nepravilnost zapisnika, niti ne predlaga.
ZG člen 46, 46/5. Uredba o varovalnih gozdovih in gozdovih s posebnim namenom (2005) člen 9. Pravilnik o načrtih za gospodarjenje z gozdovi in upravljanje z divjadjo (2010) člen 22. ZUP člen 9, 237, 237/2, 237/2-3, 237/2-7.
soglasje za gradnjo objekta v gozdu - postavitev čebelnjaka - posegi v gozd - načelo zaslišanja strank - pomanjkljiva obrazložitev odločbe
Toženka je izpodbijano odločbo (v celoti) oprla na mnenje Zavoda za gozdove, ki ga je pridobila z namenom odločanja v tej zadevi, vendar z njim ni seznanila tožnika in mu ni dala možnosti, da se o njem izjavi. Zato je po presoji sodišča zagrešila bistveno kršitev pravil po 3. točki drugega odstavka 237. člena ZUP in je izpodbijano odločbo treba odpraviti že iz tega razloga. Poleg tega je bistvena okoliščina, tj. ali gre kljub dejstvu, da je površina, na kateri je čebelnjak, izvzeta iz območja varovalnega gozda, za poseg v varovalni gozd, ostala nepojasnjena. Posledično se izpodbijane odločbe v tem delu, ki pa je med strankama sporen, ne da preizkusiti in je podana kršitev pravil upravnega postopka po 7. točki drugega odstavka 237. člena ZUP.
Kot je razvidno iz obrazložitve izpodbijane odločbe, je bil glavni razlog za zavrnitev vloge predvsem stališče o pričakovanih vožnjah do čebelnjaka z motornim vozilom, o možnih negativnih vplivih teh voženj na hidrološko funkcijo gozda in o stalni prisotnosti ljudi. S temi razlogi pa toženka po presoji sodišča ni presojala vplivov čebelnjaka na varovalne funkcije gozda, temveč vplive dejavnikov, za katere pričakuje, da bodo spremljali opravljanje čebelarske dejavnosti, torej vplive vožnje z motornimi vozili in prisotnosti ljudi v gozdu, kar pa ni predmet tožnikove zahteve.
ZTuj-2 člen 68, 68/1, 68/2, 76, 76/1, 76/2, 76/3, 85. ZUP člen 7, 7/1.
tujec - odstranitev tujca iz države - omejitev gibanja in nastanitev tujca v domu za tujce - načelo sorazmernosti - obrazložitev odločbe
Pridržanje je upravičeno samo z namenom priprave vrnitve ali izvedbe postopka odstranitve ter, če uporaba milejših ukrepov ni zadostna. To pa pomeni, da je treba pri omejevanju svobode gibanja sprejti milejše ukrepe, in sicer vedno, kadar je tudi na tak način mogoče doseči želen namen. Policija mora, glede na okoliščine primera, vedno presoditi kateri ukrep je primeren in nujen, oziroma s katerim ukrepom bi v najmanjši meri posegla v osebno svobodo tujca, tako da je mogoče zagotoviti njegovo uspešno odstranitev iz države.
ZDavP-2 člen 143, 146, 157, 157/1, 157/3, 157/7. ZPP člen 11, 178a. ZIZ člen 15.
izvršba - davčna izvršba - izvršilni naslov - izpodbijanje izvršilnega naslova
V upravnem sporu tožeča stranka ne more izpodbijati izvršilnega naslova, zoper izvršilni naslov so namreč dopustna pravna sredstva v postopku, v katerem je izdan.
V času izdaje izpodbijanega sklepa so bili izpolnjeni vsi pogoji za davčno izvršbo, saj so bili izvršilni naslovi opremljeni s klavzulo izvršljivosti, davčni organ pa ni pristojen, da bi posegal v njihovo vsebino, niti ugotovitev njihove izvršljivosti.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - stroški nasprotne stranke
Tožnica v tožbi ne ugovarja ugotovitvi toženke, da je prosila za BPP, da bi s prejetimi sredstvi plačala pravdne stroške, ki jih mora povrniti nasprotni stranki. Zgolj to pa je v tej zadevi pravno relevantno za odločitev. Kot je pravilno odločila toženka, namreč zakon v takem primeru ne omogoča dodelitve BPP. Ker to velja ne glede na finančni položaj prosilca za BPP, je toženka ravnala pravilno, ker tega za tožnico ni ugotavljala, saj ji za zaprošeni namen BPP ni mogoče dodeliti ne glede na to, da prejema nizke osebne prejemke.
izvršba - sklep o dovolitvi izvršbe - ustavitev upravne izvršbe zaradi odprave izvršilnega naslova
V obravnavani zadevi ni sporno, da je prvostopenjski upravni organ z izpodbijanim sklepom o dovolitvi izvršbe dovolil izvršbo sklepa istega organa 061-1052/2016-29 z dne 2. 6. 2017, ki predstavlja izvršilni naslov v predmetnem inšpekcijskem postopku. Iz podatkov vpisnika Upravnega sodišča RS pa je razvidno, da je naslovno sodišče ta izvršilni naslov s sodbo I U 2784/2017 z dne 10. 6. 2020 odpravilo in zadevo vrnilo prvostopenjskemu organu v ponoven postopek. Ker je torej bil z navedeno sodbo odpravljen izvršilni naslov, je treba postopek izvršbe ustaviti in odpraviti vsa opravljena dejanja na podlagi tega izvršilnega naslova.
ZUS-1 člen 22, 22/1, 96, 96/1. ZPP člen 394, 394-9. ZIS člen 107a.
igre na srečo - omejitev dostopa do spletnih strani - obnova sodnega postopka - obnovitveni razlog - dovolitev obnove postopka
Ker se je sklep tega sodišča I U 1880/2018-5 z dne 17. 9. 2018, s katerim je bilo ugodeno predlogu predlagatelja za omejitev dostopa do spletne strani, opiral na odločbo predlagatelja št. 46161-11/2018-7 z dne 26. 3. 2018, ki je bila s sodbo tega sodišča I U 1961/2018-16 z dne 29. 10. 2019 pravnomočno odpravljena, je s tem odpadla podlaga za ugoditev predlogu za omejitev dostopa do spletne strani. Sodišče je zato sklep Upravnega sodišča Republike Slovenije I U 1880/2018-5 z dne 17. 9. 2018 skladno z drugim in petim odstavkom 400. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 razveljavilo in predlog predlagatelja za omejitev dostopa do spletne strani št. 4613-5/2018-5 z dne 10. 9. 2018 zavrnilo.
predlog za vrnitev v prejšnje stanje - zamuda pritožbenega roka - očitna pomota - subjektivna okoliščina
Za dovolitev vrnitve v prejšnje stanje na podlagi tretjega odstavka 103. člena ZUP morajo biti izpolnjeni vsi pogoji iz te določbe kumulativno, in sicer da je organ prejel vlogo v treh dneh po izteku roka, da bi stranka zaradi zamude izgubila kakšno pravico in da je razlog za zamudo roka očitna pomota.
Za ravnanje tožnic pri vlaganju pritožbe sta organa pravilno presodila, da ni bilo neodvisno od njune volje in dejanj. Vzrok njuni zamudi pritožbenega roka je bilo neznanje in ne lapsus (napaka, ki ne nastane zaradi neznanja).
SZ-1 člen 11, 87, 87/5. Pravilnik o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem člen 6, 6/1, 21, 23, 23/1.
dodelitev neprofitnega stanovanja v najem - razpisni pogoj - razlaga razpisnih pogojev - ožji družinski član - pojem družine
Določb Pravilnika o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem in Javnega razpisa za dodelitev neprofitnih stanovanj v najem ni mogoče preoblikovati in uporabljati tako, kot da se člane gospodinjstva zamenja z ožjimi družinskimi člani po definiciji iz 11. člena SZ-1. Toženka bi morala zato tožnikovo vlogo v tem delu obravnavati v skladu z nedvoumno vsebino, ki jo materialni predpisi dajejo temu merilu in ugotavljati "število članov gospodinjstva" ter za vsakega mladoletnega otroka, ki je član tega gospodinjstva, tožniku dodeliti 30 točk.
Že iz gramatikalne razlage obeh pravnih statusov (družina - ožji družinski člani) izhaja, da je družina širši pojem od pojma "ožji družinski člani". V času prijave na javni razpis, tj. 28. 10. 2016, je veljal ZZZDR, ki je v 2. členu pojem družine opredelil kot življenjsko skupnost staršev in otrok, ki zaradi koristi otrok uživa posebno varstvo. Pri pogoju, ki vsebuje presojo, ki se nanaša na prosilčevo "družino", bi zato toženka ne smela uporabiti definicije iz 11. člena SZ-1, ki se nanaša na opredelitev ožjih družinskih članov, pač pa, ker SZ-1 definicije družine za potrebe uporabe določb SZ-1 oziroma javnih razpisov iz 87. člena SZ-1 ne določa, opredelitev družine po 2. členu ZZZDR.
brezplačna pravna pomoč - razrešitev odvetnika - razlogi za razrešitev odvetnika - zdravstveno stanje
Ob tem ko je bil organ obveščen o zdravstvenem stanju dodeljenega odvetnika, ki je tako, da temu onemogoča izvajanje BPP, sodišče pritrjuje njegovi presoji, da gre za utemeljen razlog za odklonitev, na katerega odvetnik ne more vplivati.
Tožena stranka je v odgovoru na tožbo navedla razloge, zaradi katerih je bila sprejeta odločitev v izreku izpodbijanega sklepa, vendar sodišče opozarja, da pomanjkljive obrazložitve izpodbijane odločbe ni mogoče nadomestiti s pojasnjevanjem odločitve v odgovoru na tožbo, saj morajo biti razlogi za sprejeto odločitev navedeni v obrazložitvi izpodbijane odločbe, ki je tudi predmet presoje v upravnem sporu. Odgovor na tožbo je namenjen zgolj izjasnitvi toženke o tožbenih navedbah oziroma podrobnejšemu pojasnjevanju stališč, ki jih je že zavzela in obrazložila v izpodbijani odločbi, ne pa saniranju pomanjkljivosti oziroma nezakonitosti izpodbijane odločbe.
vračilo preveč plačanega prispevka - zaposlovanje invalidov - kvota za zaposlovanje invalidov
O obveznostih in podlagi plačila se je sodišče že opredelilo v sodbi II U 84/2016, iz katere izhaja, da je v skladu z Uredbo o določitvi kvote za zaposlovanje invalidov Vrhovno sodišče sprejelo pravno razlago, da določitev višine kvot na nivoju dejavnosti ni v nasprotju z namenom tretjega odstavka 62. člena ZZRZI, in da je tako Sklad utemeljeno naložil plačilo prispevkov zapolnitve kvote na podlagi ZZRZI, zaradi česar je zahteva tožeče stranke po vrnitvi navedenega zneska neutemeljena.
ZBPP člen 24, 26, 26/1, 26/1-1. ZIKS-1 člen 73, 85, 85/4. ZUS-1 člen 4, 4/2.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - pravno svetovanje - subsidiarni upravni spor
V primeru ugotavljanja pogojev za brezplačno pravno pomoč za pravno svetovanje, se ne ugotavlja izpolnjevanja pogojev iz prvega, drugega in tretjega odstavka 24. člena ZBPP, torej okoliščin in dejstev o zadevi, ki kažejo na verjetnost prosilčevega izgleda za uspeh oziroma pomembnost zadeve za njegov osebni in socialno-ekonomski položaj, vendar pa je ne glede na to organ dolžan tudi po uradni dolžnosti presojati primernost oblike in vsebine brezplačne pravne pomoči, kot izhaja iz drugega odstavka 26. člena ZBPP in drugega odstavka 28. člena ZBPP. Navedene določbe organu za brezplačno pravno pomoč nalagajo, da pri odločanju o prošnji za brezplačno pravno pomoč presodi primernost zaprošene brezplačne pravne pomoči glede na pričakovani rezultat, ta pa se kaže v uresničevanju pravice od sodnega varstva.
V skladu s četrtim odstavkom 85. člena ZIKS-1 je tožnik imel pravico vložiti pritožbo zoper odločitev direktorja zavoda, o kateri odloča generalni direktor, nato pa še na ministrstvo za pravosodje. Ker tožnik ni vložil pritožbe zoper odločitev direktorja o prepovedi stika z mediji, ni podlage za vložitev tožbe po 4. členu ZUS-1, ki predvideva sodno varstvo v upravnem sporu, če ni zagotovljeno drugo sodno varstvo.
nepopolna in nerazumljiva tožba - poziv na dopolnitev - zavrženje tožbe
Tožba je nepopolna, saj tožnik ni navedel, koga toži in ni navedel izpodbijanega akta, ter nerazumljiva, saj ni razložil, zakaj toži ter ni podal predloga, kako in v čem naj se izpodbijani akt odpravi ali ugotovi njegova nezakonitost, zato jo je sodišče zavrglo.