ZDDPO-2 člen 12, 12/3, 29, 29/1, 29/2, 29/2-1, 30, 30/1, 30/1-3. ZDDV-1 člen 63, 66, 66/1, 66/1-a, 76, 76/1, 76/1-9. ZDavP-2 člen 74, 74/3.
davek od dohodkov pravnih oseb - davek na dodano vrednost (DDV) - davčno (ne)priznani odhodki - pravica do odbitka vstopnega DDV - dejanska raba - opravljanje gospodarske dejavnosti - oddaja plovila v najem - gospodarska raba - simuliran (navidezni) pravni posel - povezane osebe
V obravnavani zadevi gre za navidezne posle iz tretjega odstavka 74. člena ZDavP-2, saj dejansko ni obstajalo najemno razmerje med tožnikom in družbo C.. Dejanski namen izdajanja računov za najem jadrnice B. je bil le pridobitev davčnih koristi, saj je tožnik na ta način pridobil formalne pogoje za priznanje stroškov kot davčno priznanih odhodkov in pravico do odbitka vstopnega DDV od nabav, povezanih z jadrnico B.. Sodišče zavrača tožbene ugovore, da je imel na podlagi oddajanja jadrnice B. dejansko priliv sredstev na svoj TRR, saj je nesporno, da so se terjatve zapirale na podlagi asignacij in kompenzacij. Tožnik se ne more uspešno sklicevati na določilo tretjega odstavka 30. člena ZDDPO-2, po katerem se v primeru uporabe sredstev za privatno življenje stroški priznajo kot davčno priznani odhodki, če gre za odplačno uporabo, saj je v obravnavanem primeru tudi po sodni presoji šlo za navidezne posle iz tretjega odstavka 74. člena ZDavP-2, ki se skladno z drugim odstavkom 5. člena ZDavP-2 vrednotijo po svoji gospodarski (ekonomski) vsebini. Navidezni pravni posli ne le, da nimajo učinka med pogodbenimi strankami (prvi odstavek 50. člena OZ), temveč tudi ne vplivajo na obdavčenje (tretji odstavek 74. člena ZDavP-2).
ZMZ-1 člen 84, 84/1, 84/1-3. Direktiva 2013/33/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o standardih za sprejem prosilcev za mednarodno zaščito člen 8, 8/3, 8/3-d.
mednarodna zaščita - omejitev gibanja prosilcu za azil - odstranitev tujca iz države - omejitev gibanja in nastanitev tujca v domu za tujce - ovira - postopek odstranitve
Tožena stranka je pravilno sklepala, da je tožnik podal prošnjo za azil izključno z namenom, da bi zadržal ali oviral izvedbo odstranitve, pri čemer je imel predhodno možnost zaprositi za mednarodno zaščito, pa tega ni storil. S tem so po presoji sodišča kumulativno izpolnjene vse tri predpostavke po 3. alineji prvega odstavka 84. člena ZMZ-1 za izrek omejitve gibanja tožniku.
Sodišče dokazni predlog zavrača kot neprimeren, kajti postavitev izvedenca za presojanje carinskih deklaracij bi pomenilo, da se presoja, za katero je pristojen upravni organ (in posledično tudi sodišče), prepušča izvedencem, kar pa seveda ni ustrezno. Subsumpcija dejstev pod pravno normo (presoja, ali blago ustreza deklaraciji) ne predstavlja ugotavljanja dejanskega stanja, temveč presojo pravilne uporabe materialnega prava, zato je dokazni predlog z izvedencem v tej zvezi neprimeren.
ZVO-1 člen 146g, 146g/1, 146h. ZUP člen 9. URS člen 25.
javni poziv - sofinanciranje iz javnih sredstev - nepovratna finančna sredstva - namenska poraba sredstev - vračilo sredstev - načelo zaslišanja strank - pravica do pravnega sredstva
Določbo tretjega odstavka 146.g člena ZVO-1 je treba razlagati tako, da se tako odločba o dodelitvi pravice do sredstev iz prvega odstavka 146. g člena ZVO-1 kot odločba o odvzemu pravice do sredstev izda na podlagi določb ZUP, zoper katero pritožba ni dovoljena, je pa zoper njo dopusten upravni spor. Drugačna razlaga bi bila protiustavna, saj bi bila s tem kršena pravica do pravnega sredstva prosilca iz 25. člena Ustave RS. Da se v postopku odvzema pravic do pridobljenih sredstev po določbah 146.h člena ZVO-1 uporabljajo določbe ZUP, pa smiselno izhaja tudi iz sodne prakse tega sodišča (sodba št. I U 69/2018 z dne 8. 1. 2019).
Iz upravnega spisa nedvomno izhaja, da tožena stranka pred izdajo izpodbijane odločbe tožeči stranki ni dala možnosti, da se izjavi o dejstvih in okoliščinah, na katerih temelji izpodbijana odločba. Tožeča stranka je imela tako šele v upravnem sporu možnost navajati svoje ugovore in predlagati dokaze, iz katerih naj bi izhajalo, da je bilo dejansko stanje, na katerem temelji odločitev, v zadevi nepravilno in nepopolno ugotovljeno.
javni razpis - razpisni pogoj - neporavnane obveznosti - zmotna uporaba materialnega prava
Po presoji sodišča je sporni pogoj dvoumen, saj iz njegovega besedila ni mogoče nedvoumno razbrati, ali se poravnanost dajatev nanaša na trenutek oddaje ponudbe ali morda na presečni datum, določen s pogojem. Sodišče zato meni, da je ta pogoj mogoče razlagati tako na način, za kakršnega se zavzema toženec, kot na način, za kakršnega se zavzema tožnik. Ker je nejasni pogoj v Javno povabilo zapisal toženec, ga po presoji sodišča ni mogoče razlagati v škodo tožnika.
ZKme-1 člen 56, 56/4. Uredba o ukrepih 1., 3. in 4. osi Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007-2013 v letih 2010-2013 (2010) člen 86, 86/3, 114.
javni razpis - nepovratna finančna sredstva - zahteva za izplačilo sredstev - kontrolni pregled - vračilo sredstev - dokazna vrednost računa
Namen obveznosti predložitve originalnih izvodov računov k zahtevku za izplačilo sredstev je predvsem v tem, da se omogoči administrativna kontrola zahtevka, ki je še toliko bolj pomembna v primeru, kot je tudi obravnavani, ko so bila sredstva odobrena samo za del širše naložbe. Upravičene stroške je treba jasno razmejiti od stroškov, ki niso predmet odločbe o pravici do sredstev, pri čemer je račun bistven dokument za preverjanje upravičenosti do stroškov.
omejitev gibanja prosilcu za mednarodno zaščito - pridržanje - postopek odstranitve tujca iz države - zloraba postopka mednarodne zaščite - zakonska podlaga za odločanje - zmotna uporaba materialnega prava
Omejitev gibanja je dopustna, če je tujec vložil prošnjo za mednarodno zaščito zaradi zadržanja ali oviranja izvedbe odstranitve iz države. Če se to zgodi v primeru, ko je za odstranitev iz države potrebna izdaja posebne odločbe, je ukrep omejitve gibanja mogoče izreči le, če je bila taka odločba izdana, saj v takem primeru odstranitev iz države pomeni izvršitev te odločbe. V obravnavani zadevi pa je bila tožniku izdana le odločba o odreditvi nastanitve do odstranitve iz države, katere dometa v opisani situaciji po presoji sodišča ni mogoče širiti tako, da bi kakorkoli nadomeščala odločbo o vrnitvi, niti iz nje takšna tendenca ne izhaja.
davčna izvršba - davčna izvršba z rubežem dolžnikove denarne terjatve - spor o obstoju terjatve - predhodno vprašanje - neobstoj izvršilnega naslova
Rubež denarne terjatve, ki jo ima davčni dolžnik do svojega dolžnika, je kot izvršilno sredstvo torej bistveno omejen - pogojen z obstojem izvršilnega naslova ali s soglasjem oziroma odsotnostjo ugovora tretje osebe (dolžnikovega dolžnika).
ZMZ-1 člen 2, 2-31, 84, 84/1, 84/1-2. Direktiva 2013/33/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o standardih za sprejem prosilcev za mednarodno zaščito člen 8, 8/3, 8/3-b.
Objektivna merila, ki opredeljujejo obstoj nevarnosti pobega, morajo biti določena v jasni in splošni zavezujoči določbi, ki jo je mogoče nedvoumno izvajati in uporaba katere je predvidljiva. Po presoji Vrhovnega sodišča je že na podlagi enostavne jezikovne razlage mogoče sklepati, da to ne more biti le citirana 31. točka 2. člena ZMZ-1 (niti ni to določeno v nadaljnjih členih ZMZ-1), ki opredeljuje pojem "nevarnost pobega", saj sploh ne pojasnjuje, katere okoliščine oziroma objektivni kriteriji morajo biti podani, da bi bilo mogoče utemeljeno sklepati, da bo oseba pobegnila.
Prvostopenjski organ je v obravnavanem primeru izpodbijano odločbo izdal v posebnem ugotovitvenem postopku, s tem pa bi moral dati tožečima strankama možnost, da se seznanita s končnim uspehom dokazovanja in o tem izrečeta. Kot izhaja iz izpodbijane odločbe, je prvostopenjski organ pri pristojni upravni enoti sam pridobil dodatno dokumentacijo, nakar je izdal izpodbijano odločbo, pred tem pa tožnikov ni seznanil s končnim uspehom dokazovanja ter jima dal možnosti, da se o tem izrečeta.
V zvezi z načelom zaslišanja stranke je Vrhovno sodišče že zavzelo stališče (prim. sklep XIps 326/2014), da se stranka lahko o dejstvih in okoliščinah učinkovito izjavi le v primeru, če se seznani z vsemi pravno relevantnimi dejstvi, na podlagi katerih organ sprejme svojo odločitev in, če ima možnost tudi razbrati v kakšnem smislu bo določeno dejstvo pravno relevantno. Možnost izjave pa pomeni pravico stranke, da navede vsa dejstva, ki lahko prispevajo k njenemu uspehu v postopku, takšno pravico pa lahko izkoristi le, če sta izpolnjena dva pogoja: če ve, v kakšnem kontekstu bodo dejstva uporabljena, in, če ve, kakšne dodatne okoliščine bi lahko v zvezi z njimi navedla.
davčna izvršba - izvršba na denarno terjatev - dolžnikov dolžnik - ugovor dolžnikovega dolžnika - spor o obstoju terjatve - neobstoj izvršilnega naslova - pravnomočen izvršilni naslov - predhodno vprašanje
Davčna izvršba z rubežem dolžnikove denarne terjatve po 173. členu ZDavP-2 je dopustna le, če že obstoja (pravnomočen) izvršilni naslov, iz katerega izhaja obstoj terjatve, oziroma če se dolžnik davčnega dolžnika strinja, da terjatev davčnega dolžnika do njega obstaja, ali če obstoju terjatve ne ugovarja pravočasno in obrazloženo.
stroški postopka - stroški pritožbenega postopka - položaj stranke v postopku - stranka v postopku - pravni interes
Glede na dejstvo, da tožnik ni bil stranka postopka, v katerem je bila priznana pravica do povračila stroškov ter upoštevaje, da je tožnik zahtevek za vračilo stroškov zastopanja in pritožbo zoper dopis davčnega organa vložil v svojem imenu, je prvostopenjski organ ravnal pravilno, ko je z izpodbijanim sklepom navedeni vlogi zavrgel. Čeprav tožnik v obravnavni zadevi (lahko) zasleduje kakšno svojo materialno korist, zaradi katere je zainteresiran, kako se bo postopek vračila stroškov končal in ima tako lahko v zadevi dejansko korist, le-ta ni pravna in zato ne more biti stranka v obravnavanem upravnem postopku.
Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 3. Direktiva 2008/115/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2008 o skupnih standardih in postopkih v državah članicah za vračanje nezakonito prebivajočih državljanov tretjih držav člen 6. Listina evropske unije o temeljnih pravicah člen 4, 19, 19/2, 51, 52. ZUS-1 člen 4, 4/1, 30, 30/2, 40, 40/2, 66, 66/1. Direktiva 2013/32/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o skupnih postopkih za priznanje ali odvzem mednarodne zaščite člen 2, 2/b, 6, 6/1, 8, 8/1, 8/2.
varstvo človekovih pravic - tožba zaradi varstva človekovih pravic - odločanje o tožbenem zahtevku - subsidiarno varstvo
Z vidika sodnega varstva pravice do prepovedi vračanja in upoštevajoč tožbeni zahtevek, ni odločilna niti ni bistvena okoliščina, ali je tožnik kadar koli med policijskim postopkom dovolj jasno izrazil namero za azil zaradi preganjanja v njegovi izvorni državi Kamerunu, ali ne, še posebej kadar se ta okoliščina iz objektivnih razlogov ne da zanesljivo ugotoviti v sodnem postopku.
V takih situacijah in še posebej, kadar iz uradnih zapisnikov (zaznamkov) o razgovorih s tujci v postopkih vračanja ni mogoče zanesljivo ugotoviti, ali je tujec izrazil namero za azil ali ne, je bistveno, ali so v času izpodbijanega dejanja obstajale dovolj zanesljive, aktualne, relevantne ter medsebojno dopolnjujoče se informacije o resni nevarnosti glede ravnanja oziroma bivanja tujcev v državi, kamor se tujca vrača. Ko takšna resna nevarnost obstaja in „je mogoče sklepati“, da gre za tujca, ki želi mednarodno zaščito oziroma če gre za tujca, za katerega „se lahko razume“, da gre za prosilca za mednarodno zaščito, ima tožena stranka obveznost, da pred odstranitvijo na Hrvaško preveri in odvrne nevarnost za tveganje z vidika standardov iz člena 19(2) Listine EU o temeljnih pravicah (kar vključuje tudi obveznost Hrvaške za izdajo odločbe o vrnitvi v skladu s členom 6(3) Direktive o vračanju).
Tožena stranka je z izpodbijanim dejanjem nedopustno posegla v tožnikovo pravico iz člena 19(2) Listine EU o temeljnih pravicah (v zvezi z določili členov 8(1) in( 2) ter uvodnih izjav 25. in 28 ter tretjim, pod-odstavkom člena 6(1) v zvezi z členom 2(b), in členom 6(3) Direktive o vračanju 2008/115, ker ni izpolnila svojih procesnih obveznosti, saj pred izročitvijo tožnika na Hrvaško ni preverila in odvrnila nevarnosti za tveganje z vidika člena 19(2) Listine EU o temeljnih pravicah na Hrvaškem in v primeru verižnega vračanja v BiH.
ZUP člen 129, 129/1, 129/1-3, 267, 267/7. ZDavP-2 člen 85, 85/1, 85/2.
dohodnina - odmera dohodnine - informativni izračun - ugovor - rok za vložitev ugovora - vročitev - navadna vročitev - osebna vročitev - obrazložitev odločbe
Iz izpodbijanega sklepa izhaja, da sta tožnika že v vlogi z dne 31. 3. 2017 navedla, da sta preko sistema eDavki pripravila ugovor zoper informativni izračun in ga tudi oddala. Zakaj toženka tem navedbam tožnikov ne sledi, iz izpodbijanega sklepa ne izhaja. Toženka zgolj navaja, da sta tožnika dne 3. 4. 2017 sicer pripravila ugovor zoper informativni obračun, kar je razvidno iz informacijskega sistema, nista pa odposlala. Pri tem pa ne pojasni niti, na katerih ugotovitvah navedena ugotovitev temelji niti zakaj šteje navedbo tožnikov, da sta ugovor preko sistema eDavki tudi oddala, za neresnično.
upravni spor - zavrženje tožbe - procesne predpostavke - pritožba zoper upravni akt ni vložena - pravnomočno razsojena stvar - res iudicata - sodna pristojnost - upravna pristojnost
Iz upravnega spisa tožene stranke izhaja (tožnika pa ne navajata drugače), da tožnika pritožbe zoper izpodbijani uradni zaznamek nista vložila. Prvostopenjski upravni organ jima tega akta sicer ni vročal, ker je štel, da tožnika nista stranki postopka, kar pa na presojo izpolnjenosti pogoja iz 7. točke 1. odstavka 36. člena ZUS-1 ne vpliva, saj zakon za takšne primere predvideva posebno pravno sredstvo in sicer obnovo upravnega postopka (9. točka 1. odstavka 260. člena ZUP).
Ker je odločanje o stranski udeležbi strank v upravnem postopku v pristojnosti upravnega organa, ki vodi postopek, bi bilo sodišče pristojno odločati o vprašanju statusa stranskih udeležencev zgolj v primeru, če bi v sporu polne jurisdikcije odločalo o tožbi zoper upravni akt, s katerim bi upravni organ v upravnem postopku odločil o tem statusu (v obravnavani zadevi pa gre za odločitev upravnega organa o predlogu za obnovo postopka).
ZUP člen 82. ZUS-1 člen 2, 36, 36/1, 36/1-2, 36/1-4. ZDavP-2 člen 135. ZVOP-1 člen 30.
upravni postopek - vpogled v spis - finančna preiskava - akt, ki se lahko izpodbija s tožbo v upravnem sporu - seznanitev s podatki - preuranjena tožba
Postopek davčne preiskave se časovno uvršča v tako imenovano predpostopkovno fazo, to je v čas pred uradnim formalnim začetkom postopka davčnega inšpekcijskega nadzora. Na podlagi izsledkov preiskave se namreč skladno s 135. členom ZDavP-2 šele sprejme odločitev o uvedbi postopka davčnega inšpekcijskega nadzora, v katerem pa mora biti davčni zavezanec seznanjen z vsemi podatki in dokazi, uporabljenimi v tem postopku, torej tudi s tistimi, ki so bili zbrani v finančni preiskavi, na katerih temelji davčna odločba. V tej predpostopkovni fazi se tako ne odloča o pravicah, obveznostih in pravnih koristih davčnega zavezanca s področja upravnega prava, kot upravno zadevo določa 2. člen ZUP.
V zadevi bi lahko šlo (tudi) za pritožbo posameznika iz 3. alineje prvega odstavka 2. člena ZVOP-1, vendar pravna podlaga izpodbijanega sklepa in vsebina vložene pritožbe nista narekovala (delnega) odstopa pritožbe v reševanje pristojnemu informacijskemu pooblaščencu, kar se v tožbi tudi ne zatrjuje. Ker torej o morebitni pritožbi tožnika zoper odločitev upravnega organa prve stopnje po določbah ZVOP-1 ni bilo odločeno, niso izpolnjene procesne predpostavke za vložitev tožbe, saj upravni akt z upoštevanjem navedene pravne podlage še ni postal dokončen.
ZMZ-1 člen 84, 84/1, 84/1-1, 84/1-2. Direktiva 2013/33/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o standardih za sprejem prosilcev za mednarodno zaščito člen 8, 8/3, 8/3-a, 8/3-b. ZUP člen 237, 237/2, 237/2-7.
mednarodna zaščita - omejitev gibanja - nevarnost pobega - ugotavljanje istovetnosti prosilca - dvom v zatrjevano istovetnost
Z določbo 1. alineje 1. odstavka 84. člena ZMZ-1 je zakonodajalec skladno z Recepcijsko direktivo II uredil pogoje za odreditev omejitve gibanja tudi v primeru, ko pristojni organ očitno dvomi v prosilčevo istovetnost ali državljanstvo. V takih okoliščinah pa je omejitev gibanja dopustna le, če pristojni organ preverja ali ugotavlja prosilčevo istovetnost ali državljanstvo. To po presoji sodišča logično pomeni, da navedenega ukrepa ni mogoče izreči že v stanju, ko pristojni organ glede na okoliščine zadeve očitno dvomi v prosilčevo istovetnost ali državljanstvo, vendar je ne preverja. V nasprotnem primeru ukrep ne bi bil nujen in bi bil nesorazmeren.
ZMZ-1 ne predvideva različne obravnave navedenega nedoločnega pravnega pojma, torej da bi mu bilo treba dati drugačen pomen po drugi kot po peti alineji prvega odstavka 84. člena ZMZ-1.
ZMZ-1 člen 84, 84/1, 84/1-3, 84/2. Direktiva 2013/33/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o standardih za sprejem prosilcev za mednarodno zaščito člen 8, 8/3, 8/3-d. ZUS-1 člen 32, 32/2.
mednarodna zaščita - omejitev gibanja prosilcu za mednarodno zaščito - objektivni kriterij - pogoji za omejitev gibanja tujcu - zavrženje zahteve za izdajo začasne odredbe
Po presoji sodišča iz določbe direktive izhaja, da je nadaljnje pridržanje oziroma omejitev gibanja prosilcu za azil dopustna le, če bi lahko toženka sklepala na obstoj utemeljene domneve, da je prošnja vložena zaradi oviranja oziroma otežitve odločbe o vrnitvi, na podlagi splošnih, vnaprej določenih in za vse prosilce veljavnih objektivnih meril, (poleg objektivnega merila, da je prosilec že imel priložnost vložiti prošnjo za mednarodno zaščito). Že iz 15. uvodne izjave Recepcijske direktive II je namreč razvidno, da bi bilo treba pridržanje prosilcev uporabljati v skladu z osnovnim načelom, da se osebe ne bi smelo pridržati zgolj zato, ker prosi za mednarodno zaščito, zlasti v skladu z mednarodnimi pravnimi obveznostmi držav članic ter členom 31 Ženevske konvencije.
ZMZ-1 člen 84, 84/1, 84/1-3. Direktiva 2013/32/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o skupnih postopkih za priznanje ali odvzem mednarodne zaščite člen 8, 8/3, 8/3-d. ZTuj-2 člen 6, 6/1, 6/3.
mednarodna zaščita - omejitev gibanja prosilcu za mednarodno zaščito - odstranitev tujca iz države - odločba o vrnitvi - zavrženje zahteve za izdajo začasne odredbe
Omejitev gibanja na zakonski podlagi, na katero se sklicuje toženka, je dopustna le, če je tujec vložil prošnjo za mednarodno zaščito zaradi zadržanja ali oviranja izvedbe odstranitve iz države. Če se to zgodi v primeru, ko je za odstranitev iz države potrebna izdaja posebne odločbe, je ukrep omejitve gibanja mogoče izreči le, če je bila taka odločba izdana, saj v takem primeru odstranitev iz države pomeni izvršitev te odločbe.
brezplačna pravna pomoč - razrešitev odvetnika - razlogi za razrešitev odvetnika - zdravstveno stanje
Ob tem ko je bil organ obveščen o zdravstvenem stanju dodeljenega odvetnika, ki je tako, da temu onemogoča izvajanje BPP, sodišče pritrjuje njegovi presoji, da gre za utemeljen razlog za odklonitev, na katerega odvetnik ne more vplivati.