mednarodna zaščita - omejitev gibanja prosilcu za mednarodno zaščito - ogrožena osebna varnost - resna grožnja za javni red ali javno varnost - sorazmernost in nujnost ukrepa pridržanja
Tožnik je poškodoval stavbno pohištvo (okno) v azilnem domu in grozil varnostnikom in zaposlenim v azilnem domu s smrtjo, zaradi česar je bil glede groženj s strani varnostniku tudi obravnavan in pridržan s strani PP ... Poskušal je oziroma je fizično obračunal tudi z drugimi prosilci v azilnem domu, s katerimi je sicer tudi verbalno obračunaval, saj jih je večkrat žalil in vpil nanje. Zato sodišče ugotavlja, da je cilj izrečenega ukrepa varnost zaposlenim, varnostnikom in prosilcem v azilnem domu, pa tudi premoženjska varnost azilnega doma.
Ukrep pridržanja na Center za tujce je bil v danih okoliščinah primeren, nujen in sorazmeren z varstvom pravic drugih, ki jih je tožnik ogrožal. Grozil je namreč s smrtjo varnostniku in zaposlenim v azilnem domu, fizično in verbalno obračunavala s prisotnimi v azilnem domu ter poškodoval stavbno pohištvo (okno). Glede na to, da ima tožnik očitno težave z alkoholom in da je bil tudi obravnavan zaradi kršitev po Zakonu o javnem redu in miru, tudi sodišče meni, da pri tožniku še vedno obstaja ponovitvena nevarnost in da bo zato le z izrečenim ukrepom mogoče zagotoviti, da tožnik navedenih kršitev, ki predstavljajo resnično, sedanjo in dovolj resno grožnjo javnemu redu, ne bo ponavljal.
dohodnina - rezident - status rezidenta - središče osebnih in ekonomskih interesov
Tožnica ohranja središče življenjskih interesov v Sloveniji. Najpomembnejšo osebno vez v Sloveniji nedvomno predstavlja tožničina hči A.A., ki jo tožnica tudi materialno podpira. Hkrati tožnica v Sloveniji ohranja tudi ekonomski interes, in sicer stanovanjsko hišo, katere lastnica ostaja. Ob navedenem tožnico na Švico veže le zaposlitev, izdano dovoljenje za prebivanje v Švici ter tuja bančna in zdravstvena kartica. Tožnica je sicer v postopku in v tožbi zatrjevala obstoj zunajzakonske skupnosti, vendar pa obstoja slednje zgolj z navedbo o skupnem življenju od 6. 10. 2017 dalje, upoštevaje da je prvostopenjski organ izdal izpodbijano odločbo 8. 3. 2018, tudi po sodni presoji ni uspela izkazati.
promet s kmetijskimi zemljišči in gozdovi - odobritev pravnega posla - odobritev pravnega posla s strani upravne enote - predkupni upravičenec
Glede na namen zakonsko določene omejitve pri razpolaganju s kmetijskimi zemljišči, ki je v zagotavljanju primarno pridelovalne funkcije, je tožena stranka tudi po presoji sodišča pravilno ugotovila, da z odobritvijo predmetnega pravnega posla med prodajalcem in tožnikom ta namen zakona ne bi bil dosežen, kar je tudi obrazložila z ustreznimi argumenti, iz katerih izhaja, da tožnik zlorablja status kmeta kot predkupnega upravičenca pri nakupu predmetnih zemljišč in je pravilno razlogovanje tožene stranke, da je iz razloga, ker zloraba pravic ne more uživati pravnega varstva, šteti, da tožnik v predmetnem postopku ne uveljavlja predkupne pravice.
vodna pravica - vodno dovoljenje - letni obseg rabe vode
Sodišče zavrača tožbene ugovore, ki se nanašajo na tožnikove ocene o porabi vode stranke z interesom, zaradi česar vode ne bo dovolj za tožnikovo kmetijo. Tožnikov izračun o porabi vode stranke z interesom v poletnih okvirnih dveh mesecih ne ustreza količini vode, katere poraba je dovoljena s predmetnim vodnim dovoljenjem, ki je predmet izpodbijanja v tej zadevi, pa tudi z upoštevanjem že podeljenih vodnih pravic.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - namen brezplačne pravne pomoči - pravno svetovanje
Ne v prošnji ne v dopolnitvi tožnik ne pove nič konkretnega v smislu odprtih dejanskih ali pravnih vprašanj, pri reševanju katerih bi potreboval pravno pomoč. V bistvu navaja samo, da pravno pomoč potrebuje, nič pa zakaj in s kakšnim namenom. S tem pa ne izkaže, da potrebuje pravno pomoč oziroma svetovanje, kakršno je opredeljeno v tretjem odstavku 26. člena ZBPP in po katerem se za pravno svetovanje ne šteje zgolj preučitev ter ugotovitev dejanskega in pravnega položaja upravičenca, temveč mora biti izkazan tudi namen takšnega preučevanja, to pa je seznanitev in pomoč upravičencu pri uveljavljanju konkretnih pravic oziroma upravičenj, ki jih lahko doseže s pravnimi sredstvi in drugimi vlogami v sodnih in drugih postopkih.
EZ člen 413. Splošni pogoji za dobavo in odjem električne energije iz distribucijskega omrežja električne energije (2007) člen 57, 57/4, 58.
električna energija - distribucijsko omrežje električne energije - soglasje za priključitev merilnega mesta - neupravičen odjem električne energije
Ko gre za neupravičen odjem električne energije, je podlaga za izračun v določbah 57. in 58. člena Splošnih pogojev za dobavo in odjem električne energije iz distribucijskega omrežja električne energije in ne dejanska poraba energije. Način izračuna in s tem višina obveznosti sta pogojena po eni strani z nezanesljivostjo oziroma neustreznostjo podatkov o dejansko porabljenih količinah energije in po drugi strani z dejstvom, da gre za ravnanje oziroma situacijo, ki je v nasprotju s predpisi in zaradi česar je zaračunani znesek lahko višji od tistega, s katerim se sicer zaračuna dejanska poraba.
inšpekcijski postopek - oglaševanje - kmetijsko zemljišče - ukrep kmetijskega inšpektorja - uporaba kmetijskih zemljišč v drug namen - raba kmetijskih zemljišč - reklamni pano
Odločitev prvostopenjskega upravnega organa temelji na ugotovitvi, da predstavlja zemljišče, kmetijsko zemljišče in na nadaljnji ugotovitvi, da se del navedenega zemljišča uporablja v nasprotju z njegovim namenom, kmetijsko proizvodnjo, ker je na delu tega zemljišča v nasprotju z določbo prvega odstavka 4. člena ZKZ postavljen reklamni pano, zato je uporaba določbe prve alineje točke B 107. člena ZKZ utemeljena. Ob upoštevanju dikcije navedene določbe, ki inšpektorju nalaga pristojnost izreči citirani ukrep, sodišče ugotavlja, da izrek ukrepa izpodbijane odločbe (odstranitev reklamnega panoja), ne temelji na določbi prve alineje točke B 107. člena ZKZ.
pristojbina za vzdrževanje gozdnih cest - zavezanec za plačilo pristojbine - lastništvo zemljišč - lastništvo nepremičnine - podatki zemljiške knjige
Skladno s prvim odstavkom 49. člena ZG je odločilno lastništvo gozdov, saj pristojbino za vzdrževanje gozdnih cest plačujejo lastniki gozdov. Zemljiška knjiga je javna knjiga in se šteje, da je vse, kar je v njej vpisano, resnično in pravnoveljavno, kar je poseben vidik publicitetnega načela iz 6. člena ZZK-1. Skladno s prvim odstavkom 340. člena ZDavP-2 mora upravni organ, pristojen za geodetske zadeve, davčnemu organu med drugim posredovati podatke o osebah, ki so bile na presečni datum v zemljiški knjigi oziroma zemljiškem katastru vpisane kot lastniki, zakupniki ali imetniki pravice uporabe gozdnih zemljišč, na kar je davčni organ seveda vezan. Dokazovanje nasprotnega zato ni možno v postopku odmere obveznosti po ZG, temveč kvečjemu v zemljiškoknjižnem postopku, dotlej pa velja, kar izhaja iz podatkov zemljiške knjige. Zato tožnica s tožbenim argumentom, da Občina Ivančna Gorica ni uredila zemljiškoknjižnega stanja, s čimer torej zatrjuje, da so podatki zemljiške knjige napačni, v tem upravnem sporu ne more uspeti.
izvrševanje kazni zapora - prekinitev prestajanja zaporne kazni - uporaba prostega preudarka - mnenje posebne zdravniške komisije
Tožena stranka je z namenom presoje strokovnih vprašanj glede bolezni, zdravljenja in potrebne zdravstvene oskrbe pridobila mnenje posebne zdravniške komisije. Sodišče pritrjuje razlogom izpodbijane odločbe, da ni izkazano, da zavod tožniku ne bi mogel zagotoviti potrebne zdravstvene oskrbe.
stalno prebivališče - postopek ugotavljanja dejanskega stalnega prebivališča
V predmetni zadevi ni sporno, da je postopek ugotavljanja stalnega prebivališča stekel na podlagi 18. člena ZPPreb-1 po tem, ko je bila pristojna upravna enota obveščena, da tožnik na prijavljenem naslovu v Republiki Sloveniji ne prebiva in temu ne oporeka niti tožnik v vloženi tožbi, ampak nasprotno navaja, da skupaj z ženo živi na navedenem naslovu na Hrvaškem, zato sodišče kot pravilno ocenjuje odločitev, da se tožniku z dnem dokončnosti odločbe odjavi stalno prebivališče z območja Republike Slovenije, saj tožnik na tem naslovu stalno ne prebiva in ta naslov ni središče njegovih življenjskih interesov ter med tožnikom in tem naslovom ne obstajajo tesne in trajne povezave, kot stalno prebivališče opredeljuje 3. točka 2. člena ZPPreb-1. Prav tako je pravilna in zakonita odločitev prvostopenjskega upravnega organa, da se v register stalnega prebivalstva vpiše tožnikov naslov v Republiki Hrvaški, kar določa drugi odstavek 21. člena ZPPreb-1, ker je naslov tožnikovega prebivanja v tej državi pristojni upravni enoti znan.
davek na dodano vrednost (DDV) - zloraba sistema DDV - preprodaja avtomobilov - posebna ureditev za obdavčljive preprodajalce - splošna shema - subjektivni element - objektivna okoliščina - vsebina računa
Z izpodbijano odločbo se ugotavlja t.i. subjektivni element (objektivne okoliščine, ki dokazujejo tožnikovo védenje o sodelovanju pri transakcijah, ki so del utaje DDV), ki ga je organ kot pravni standard v obravnavanem primeru napolnil s tem, da so bili prejeti računi madžarskega dobavitelja nepravilno številčeni in sestavljeni, da so bila plačila vršena z gotovino, o plačilu pa ni bilo dokazov, da tožnik ni poznal imen oseb, s katerimi je sklepal posle, da ni bilo dokazov o prevzemu in prevozu vozil, da se na naslovu dobavitelja nahajajo stanovanje hiše, da ni bil jasen kraj glede prevzema vozil.
inšpekcijski postopek - delo na črno - pristojnost - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje - bistvena kršitev določb postopka - zmotna uporaba materialnega prava
V konkretnem primeru iz obrazložitve drugostopenjske odločbe ni jasno, kdo je kršil prvi odstavek 4. člena ZPDZC-1, niti ni ustrezno pojasnjeno, na kakšen način je tožnik opravil očitano kršitev prvega odstavka 4. člena ZPDZC-1. Zaradi navedenega drugostopenjske odločbe ni mogoče preizkusiti, kar predstavlja bistveno kršitev pravil upravnega postopka iz 7. točke drugega odstavka 237. člena ZUP in jo je že iz tega razloga potrebno odpraviti.
Poleg navedenega tožnik utemeljeno opozarja na določilo 1. alineje prvega odstavka 18. člena ZPDZC-1, ki v primeru kršitev določb 4. člena tega zakona, v delu, ki se nanaša na pravne osebe, podeljuje pristojnost za vodenje in odločanje tržnemu inšpektoratu.
ZUS-1 člen 36, 36/1, 36/1-2. ZUP člen 87, 87/1, 87/3.
tožba v upravnem sporu - rok za vložitev tožbe - fikcija osebne vročitve - prepozna tožba - zavrženje
Ni dvoma, da je bila osebna vročitev poskušana 6. 12. 2018 in ne 6. 12. 2019, ter da je fikcija vročitve nastopila 21. 12. 2018 in ne 21. 12. 2019. Tožnik za svoje navedbe o napačni letnici ni predložil nobenih dokazov, ki bi omajali verodostojnost sporočila o prispelem pismu. Tudi navedba o tem, da je datum na drugostopni odločbi najverjetneje napačen (30. 11. 2018 namesto 30. 12. 2019), saj je nenavadno, da bi toženka odločbo izdala že 30. 11. 2018, tožniku pa bi jo vročila šele po več kot enem letu, ne zdrži pravne presoje. Kot že povedano, tožnik ni priložil nobenega dokaza, ki bi podkrepil njegove trditve, da je bila vročitev res opravljena šele v letu 2019, medtem ko iz dokumetov upravnega spisa nedvomno izhaja ravno nasprotno – da je bila vročitev opravljena v letu 2018. Posledično je tudi datum na drugostopni odločbi verjeten in logičen.
davek na dodano vrednost (DDV) - obresti - zastaranje obresti - relativno zastaranje
Obresti, ki so glede na izpodbijano odločbo začele in prenehale teči v letu 2012, je toženka prvič odmerila šele z izpodbijano odločbo, ki je bila izdana v letu 2018 (sicer vsled predhodno izdanega zapisnika o ponovnem davčnem inšpekcijskem nadzoru, ki pa ravno tako datira v leto 2018). V tej zvezi sodišče pritrjuje tožniku glede nastopa zastaranja odmere teh obresti. Skladno s 125. členom ZDavP-2 pravica do odmere davka (kamor, kot rečeno, sodijo tudi obresti) relativno zastara v petih letih od dneva, ko bi bilo treba oz. mogoče davek odmeriti.
dohodnina - odmera dohodnine - pokojninsko zavarovanje - izplačilo odkupne vrednosti - drugi dohodek - povprečenje
V obravnavani zadevi pri izplačilu odkupne vrednosti, torej sredstev, ki so se več let vplačevala v Sklad obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja, ne gre za izplačilo, ki bi bilo primerljivo z dohodkom iz delovnega razmerja. Ker gre za drugačno naravo dohodka, ki po presoji sodišča ni primerljivo z dohodki iz delovnega razmerja, se sodišče strinja s stališčem davčnega organa, da niso podani pogoji za uporabo instituta povprečenja iz 120. člena ZDoh-2.
ZDoh-2 člen 44. ZUP člen 214. Uredba o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja (2006) člen 3, 5.
dohodnina - odmera dohodnine - davčna osnova - kilometrina - stroški prevoza na delo - obrazložitev odločbe
Kje naj bi tožnik delo običajno opravljal, tako da bi lahko šteli, da gre izključno za stroške prevoza na delo in z dela, katere poti je tožnik dejansko opravil, ali so bila domnevna službena potovanja dejansko opravljena in dokumentirana s potnimi nalogi, odobrenimi s strani delodajalca in z računi, iz izpodbijane odločbe in odločbe toženke ni razvidno. Posledično izpodbijane odločbe ni mogoče preizkusiti in preveriti, zakaj davčni organ ni razlikoval med prevozom na delo in z dela in službeno potjo, kljub temu, da se v upravnem spisu nahaja tabela obračuna potnih in ostalih stroškov, ki jo je tožnik pripravil skladno z navodili prvostopenjskega organa, in iz katere izhajajo relacije, ki jih je tožnik opravil v letu 2015, in ki naj ne bi predstavljale le poti na delo in z dela ampak tudi službene poti.
Sodišče ne sledi razlogom tožnika v tožbi, da gre v danem primeru za absurdno situacijo, ko na eni strani država krije tožniku plačilo prispevkov za socialno varnost, po drugi strani pa terja od tožnika plačilo prispevkov za socialno varnost. Navedena okoliščina ne predstavlja okoliščine iz 7. točke prvega odstavka 155. člena ZDavP-2, da je tožnikov dolg, ki se izterjuje, ugasnil na drug način, kot to napačno meni tožnik. Dejstvo, da je tožnik prejemnik denarne socialne pomoči, ne pomeni, da zoper tožnika ni mogoča izvršba, marveč le, da so ta denarna sredstva izvzeta iz izvršbe.
V postopku ustavitve davčne izvršbe, enako kot v postopku s pravnimi sredstvi zoper sklep o davčni izvršbi (prim. sedmi odstavek 157. člena ZDavP-2), ni mogoče izpodbijati izvršilnega naslova, saj so temu namenjena pravna sredstva, ki jih zakon zagotavlja v postopku izdaje izvršilnega naslova. Ugovori, s katerimi tožnik oporeka pravilnosti in zakonitosti izdaje predmetnega sklepa o izvršbi in njegovi izvršljivosti, na odločitev v tem sporu nimajo vpliva.
Pravilnik o izvajanju Zakona o davčnem postopku (2006) člen 28, 28/1, 28/2. ZDavP-2 člen 79, 79/3, 79/6.
stroški upravnega postopka - stroški davčnega postopka - povračilo stroškov - stanovsko združenje - pooblaščenec s pravniškim državnim izpitom - stroški za pooblaščence, ki niso odvetniki - zmotna uporaba materialnega prava
Sodišče se strinja z očitkom tožnika, da izpodbijana odločba temelji na ustavno neskladni razlagi 28. člena Pravilnika o izvajanju Zakona o davčnem postopku. Po prvem odstavku tega člena se pooblaščencem, ki so člani stanovskega združenja, stroški odmerijo po pravilih njihovega stanovskega združenja, vendar ne več, kot je določeno za odvetnike po odvetniški tarifi, medtem ko se po drugem odstavku pooblaščencem, ki niso člani stanovskega združenja, stroški odmerijo po predpisih, ki urejajo povračilo stroškov pooblaščencev v upravnem postopku.
davek na dodano vrednost (DDV) - vstopni DDV - odbitek vstopnega DDV - računi - pomanjkljivi računi - dnevnice in potni stroški zaposlenih
Bistven razlog, zaradi katerega davčni organ tožniku ni priznal pravice do odbitka DDV po obravnavanih računih (s prilogami) je bil, da so bili obravnavani računi s prilogami (pogodba o poslovnem sodelovanju tožnika z družbo B., kopije dobavnic, računalniški izpis naročilnic) nepopolni do takšne mere, da niso omogočili ugotovitve vrste in obsega opravljenih dobav oz. storitev, ter je bil posledično davčnemu organu onemogočen nadzor nad pravilnostjo pobiranja davkov. Obravnavani računi pa se tudi ne sklicujejo na nobene spremljajoče listine. Zaporedne številke navedene na računalniško izpisanih in naknadno predloženih naročilnicah se razlikujejo od zaporednih številk, ki jih je tožnik v obravnavanem obdobju izdal drugim dobaviteljem, ki si sledijo v strogem zaporedju. Tudi po presoji sodišča obravnavani računi in priloge k tem računom ne vsebujejo niti minimalnih formalnih pogojev potrebnih za identifikacijo vrste in obsega opravljenih storitev.
ZPSV člen 4, 6. ZPIZ-2 člen 16. ZZVZZ člen 6, 6/1, 6/1-6. ZUS-1 člen 20, 20/3.
prispevki za socialno varnost - poslovodna oseba - zavarovalna podlaga - zavarovanec - tožbena novota
Ni spora, da družba A. d.o.o. ni izbrisana iz poslovnega registra, da se sedaj nad njo vodi postopek stečaja in da je tožnik v poslovnem registru vpisan kot družbenik, do začetka stečajnega postopka (14. 6. 2018) pa tudi kot direktor navedene družbe. Spora pa tudi ni, da je tožnikova lastnost zavarovanca pokojninskega in invalidskega zavarovanja iz naslova družbeništva navedene gospodarske družbe, v kateri je hkrati poslovodna oseba v obdobju od 1. 4. 2016 dalje, za poln zavarovalni čas 40 ur na teden, ugotovljena s pravnomočno odločbo Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Ob nesporni ugotovitvi, da tožnik kot zavezanec za obdobje od 1. 4. 2016 do 31. 10. 2017 ni obračunal in plačal prispevkov za socialno varnost, odločitev v zadevi ni mogla biti drugačna.