vojni veteran - zdravstveno varstvo - pravica do veteranskega dodatka - sprememba v višini prejemkov
Ko je tožnik 31. 7. 2015 vložil ponovno zahtevo za priznanje pravice do veteranskega dodatka za obdobje od 1. 8. 2015 dalje, je organ moral presojati, ali so se razmere v zvezi z odmero veteranskega dodatka spremenile glede na izdano odločbo z dne 22. 7. 2015. Z izpodbijano odločbo je ugotovil, da je dejansko stanje glede pripadkov v tožnikovi družini enako, kot je ugotovil z odločbo z dne 22. 7. 2015, za čas od 1. 7. 2015 dalje. Pri ugotavljanju dejanskega stanja, ko je ugotavljal, ali je prišlo do spremembe glede na odločbo z dne 22. 7. 2015, pa je bil dolžan uporabiti določbo 51. člena ZvojI.
pravica do zdravstvenega varstva - vojni veteran - veteranski dodatek - obrazložitev odločbe
Sodišče ugotavlja, da obrazložitev izpodbijane odločbe ne vsebuje sestavin, ki jih določa 214. S tem so bile v postopku storjene bistvene kršitve določb postopka, kar je posledično lahko vplivalo na (ne)pravilno uporabo materialnega prava in (ne)pravilno ugotovljeno dejansko stanje.
ZUP člen 214, 237, 237/2, 237/2-7. ZVojI člen 51, 51/1.
veteranski dodatek - pravica do veteranskega dodatka - spremembe v višini prejemkov - izročilna pogodba - darilna pogodba - nepravilna uporaba materialnega prava - nepravilno ugotovljeno dejansko stanje
V obravnavani zadevi je sporno, ali je prvostopenjski organ postopal pravilno, ko je pri prejemkih, ki vplivajo na tožnikovo pravico do veteranskega dodatka, upošteval za tožnika in njegovo ženo preužitek, za vsakega v višini 54,66 EUR. Preužitek v omenjenem znesku je prvostopenjski organ upošteval kot posledico izročilne pogodbe in darilne pogodbe za primer smrti. Tožnik navedenim ugotovitvam in zaključkom nasprotuje, saj meni, da se po omenjeni izročilni pogodbi tožnikovi prejemki in prejemki njegove žene niso spremenili ter, da je zaključek obeh organov glede preužitka napačen. Prav tako obrazložitev izpodbijane odločbe ne vsebuje sestavin, ki jih določa 214. člen ZUP, zaradi česar njen preizkus ni mogoč.
žrtev vojnega nasilja - odškodnina za izgubo življenja bližnjega - višina odškodnine
Vsakemu upravičencu pripada odškodnina v fiksnem znesku, ki ga je za vse primere enako določil zakonodajalec. To pomeni, da se pri odmeri odškodnine ne upoštevajo okoliščine vsakega konkretnega primera posebej, zato sodišče ne more upoštevati tožničinih ugovorov o posledicah, ki jih je trpela zaradi smrti mame.
ZSV člen 74. Pravilnik o napredovanju strokovnih delavcev in strokovnih sodelavcev na področju socialnega varstva v nazive člen 4.
socialno varstvene storitve - napredovanje v naziv - pogoji za napredovanje - strokovni izpit
Glede tožbenih navedb, da s svojo izobrazbo strokovnega izpita ne more opravljati in posledično nikoli napredovati, s čimer prihaja do neenakopravnega in diskriminatornega položaja, se sodišče pridružuje stališču toženke iz odgovora na tožbo, da predmet tega upravnega spora ni vprašanje nezmožnosti pristopa k strokovnemu izpitu, ampak zavrnitev predloga za napredovanje v naziv zaradi neizpolnjevanja pogoja opravljenega strokovnega izpita.
vojni veteran - priznanje statusa vojnega veterana - oborožen pripadnik narodne zaščite
Že iz izpovedb prič, ki sta opravljali naloge načelnika in namestnika načelnika narodne zaščite, izhaja, da tožnik ni bil razporejen k opravljanju nalog narodne zaščite, kar utemeljuje ugotovitev, da tožnik teh nalog ni opravljal.
ZSV člen 98. Pravilnik o postopkih pri uveljavljanju pravice do institucionalnega varstva člen 36. Uredba o merilih za določanje oprostitev pri plačilih socialno varstvenih storitev člen 29.
institucionalno varstvo v varstveno delovnem centru - upravičenost do vključitve v zavod - plačilo storitev institucionalnega varstva - stranka v postopku
Pravica do plačila storitev institucionalnega varstva v varstveno delovnem centru je odvisna od ugotovitve, ali so sploh izpolnjeni predpisani pogoji za takšno obliko institucionalne storitve.
Občina ima v postopkih uveljavljanja oprostitev po izrecni določbi 29. člena Uredbe o merilih za odločanje oprostitev pri plačilih socialno varstvenih storitev položaj stranke. Torej ima vse pravice, ki gredo strankam v skladu z ZUP, zato je samovoljno stališče tožene stranke, da je občina le (do)plačnica v postopku sprejema v socialno varstveni zavod.
vojni veteran - status vojnega veterana - pogoji za priznanje statusa vojnega veterana
Tožnica je delala v vojnem času kot prodajalka-blagajnik v prosto carinski prodajalni. Ko se je agresija na Slovenijo začela, je delala v dnevni izmeni v objektu C13. Nesporno je, da je res preživela noč v tem objektu zaradi objektivnih okoliščin (obleganja s strani agresorja mejnega prehoda Šentilj), vendar pa ta dejstva še ne pomenijo takšnih okoliščin, na podlagi katerih bi se tožnici lahko priznal status vojnega veterana na podlagi določb ZVV, ki določno opredeljujejo vse okoliščine za priznanje statusa vojnega veterana. Po presoji sodišča je bil ugotovitveni postopek pred izdajo odločbe pravilno izveden in je upravni akt na zakonu utemeljen.
Upravni organ je pri svoji odločitvi napačno ugotovil dejansko stanje, ko je upošteval, da iz odločbe Zavoda RS za zaposlovanje izhaja, da je tožnik upravičen do denarnega nadomestila za mesec december 2014 v višini 529,50 EUR neto. Za mesec december 2014 bi namreč moral na podlagi odločbe Zavoda RS za zaposlovanje upoštevati le denarno nadomestilo od dne 4. 12. 2014 ter do 31. 12. 2014. Za čas do 4. 12. 2014 odločba Zavoda RS za zaposlovanje, na katero je svoje ugotovitve oprl organ, ni relevanten dokaz.
Ne glede na to, da center za socialno delo lahko določi višjo oprostitev, kar kaže na določeno mero avtonomije toženke pri odločanju o višji oprostitvi, se mora do vseh zatrjevanih okoliščin, ki jih uveljavlja zavezanec v zahtevi, natančno opredeliti, morebitno odločitev o višji oprostitvi pa utemeljiti na izvedenih dokazih, ne pa zgolj arbitrarno določiti višine oprostitve, kot je to storila v obravnavanem primeru.
plačilo programa vrtca - molk organa - stvarna pristojnost - socialni spor
V konkretnem primeru, v katerem gre za tožbo zaradi molka drugostopenjskega organa, ima tožeča stranka zagotovljeno sodno varstvo v socialnem sporu. V prvem odstavku 63. člena ZDSS-1 je namreč določeno, da kadar se o pravici, obveznosti ali pravni koristi iz sistema socialne varnosti v skladu z zakonom odloča z upravnim aktom, je socialni spor dopusten, če tožeča stranka uveljavlja, da je prizadeta v svojih pravicah ali pravnih koristih zaradi dokončnega upravnega akta ali zaradi tega, ker upravni akt ni bil izdan in vročen v zakonitem roku.
vojni veteran - obnova postopka - nova dejstva in novi dokazi
Tožnik v predlogu za obnovo postopka ponavlja in opisuje dogodek iz junija 1991, v katerem se je sam uprl tanku JLA. Navedene okoliščine in dokazi po presoji sodišča ne predstavljajo novega dejstva oziroma dokaza v smislu 1. točke 260. člena ZUP. Ko ZUP govori o novem dejstvu oziroma dokazu, šteje, da gre za novo dejstvo oziroma dokaz zato, ker je stranka zanj izvedela naknadno, bi pa lahko pripeljalo do drugačne odločbe, če bi zanj izvedela oziroma ga imela možnost uporabiti pred izdajo odločbe.
Pravilnik po postopku strokovne verifikacije socialnovarstvenih programov, ki se izvajajo na področju socialnega varstva člen 12, 24. ZSV člen 2, 77. 79. ZUP člen 35, 37.
verifikacija socialnovarstvenega programa - pristojnost socialne zbornice - pogoji za verifikacijo - izločitev uradne osebe
V sklepu o imenovanju komisije je sicer res tudi določeno, da so naloge komisije: pregled ugovorov, obravnava ugovorov in priprava odgovorov ter priprava sklepov na ugovore, kar pa je v nasprotju z določbo 24. člena Pravilnika, ki predpisuje, da komisija o ugovoru odloča. To pa pomeni ne samo vodenje postopka, temveč tudi izdajo odločbe (29. člen ZUP v zvezi s 3. členom Pravilnika). Odločbo bi morala izdati sama komisija, ne pa predsednica zbornice, ne glede na 27. člen Statuta, saj gre v tem primeru za postopek, določen po Pravilniku in v katerem je tudi za posamezne faze postopka predpisano, kateri organ odloča o zadevi.
prostovoljstvo - prostovoljske organizacije - vpis v vpisnik prostovoljskih organizacij - družba z omejeno odgovornostjo - obrazložitev odločbe
Tožena stranka je zavrnitev vpisa v vpisnik prostovoljskih organizacij utemeljila z sklicevanjem na določbe ZProst ter na statusno obliko predlagateljice vpisa. Po presoji sodišča pa takšna obrazložitev izpodbijane odločbe ni zadostna in zato ne omogoča preizkusa zakonitosti odločbe. To pa pomeni, da gre za bistveno kršitev določb upravnega postopka.
upravni spor - stvarna pristojnost - prenehanje pravice do državne štipendije - socialni spor
Ko gre za odločanje o štipendiji, pri dodeljevanju katere je odločilen premoženjski cenzus in o štipendiji za nadarjene, je pristojno socialno sodišče.
Ker je bilo o tožnikovi zahtevi na isti dejanski in pravni podlagi že pravnomočno odločeno, je odločitev, da se njegova zahteva na podlagi 4. točke prvega odstavka 129. člena ZUP zavrže, pravilna.
pravica do subvencionirane malice - stvarna pristojnost - socialni spor
Določba 38. člena ZUJPS določa, da o pritožbi zoper odločbo Centra za socialno delo odloča ministrstvo, pristojno za socialne zadeve in da pritožba ne zadrži izvršitve ter da v sporih zoper odločbe ministrstva odloča pristojno socialno sodišče. Sodno varstvo je tako zagotovljeno v socialnem sporu, v katerem odloča stvarno pristojno socialno in ne Upravno sodišče.
Tožeča stranka je opravljala socialno varstveno storitev, za katero ni registrirana, za njeno izvajanje pa tudi ne izpolnjuje strokovnih pogojev. V primeru, da inšpektor ugotovi, da izvajalec dejavnosti opravlja storitve, za katere ni registriran, v skladu s 107. členom ZSV odredi ukrepe, določene v tretjem odstavku citiranega člena.
Tožnik je stranka zgolj v tistem delu postopka, ki se nanaša na njegovo razrešitev, ne pa tudi v tistem delu postopka, ki se nanaša na imenovanje novega skrbnika. Zato je drugostopenjski organ tožnikovo pritožbo pravilno zavrgel.
odpis dolga - neupravičeno prejeta socialna pomoč - stvarna pristojnost - socialni spor
V tretjem odstavku 38. člena ZUPJS je določeno, da v sporih zoper odločbe ministrstva odloča pristojno socialno sodišče. Gre za specialne določbe posebnega zakona, ki ureja vprašanje, katero sodišče je pristojno za odločanje o pravicah iz javnih sredstev, kot so opredeljene v določbi 1. člena ZUPJS, torej tudi o odpisu dolga iz naslova neupravičeno priznane pravice iz javnih sredstev, ki ga ta zakon ureja v sedmem odstavku 44. člena.