vojni veteran - priznanje statusa vojnega veterana - pogoji za priznanje statusa vojnega veterana - delovni obveznik - cestno podjetje
ZZV pojma cestno podjetje sicer ne opredeljuje, kljub temu pa je mogoče sklepati, da je takšnih podjetij več, med njimi vsaj tista, ki kot svojo osnovno dejavnost opravljajo dejavnost gradnje, vzdrževanja in urejanja cest, ulic in drugih prometnih površin. To pa pomeni, da se lahko poimenovanje cestno podjetje nanaša tudi na komunalna podjetja.
Vloga tožnika je bila po presoji sodišča utemeljeno zavrnjena, saj se III. poglavje ZSVI začne uporabljati šele s prihodnjim letom (2022), kar pomeni, da se pravna podlaga za priznanje pravice do storitev socialnega vključevanja v času vložitve tožnikove vloge in v času izdaje izpodbijane odločbe še ne uporablja.
SZ-1 člen 87, 87/5, 87/6, 87/7. Pravilnik o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem (2004) člen 3, 18, 21, 23.
javni razpisi - neprofitno stanovanje - oddaja neprofitnega stanovanja v najem
Tožena stranka se je strinjala, da je tožnik izkazal obstoj prvega pogoja (kronično obolenje zgornjih dihal ali astma), ni pa izkazal drugega pogoja (da so v zapisniku o točkovanju za stanovanje, v katerem prebiva, upoštevane odbitne točke za delno, pretežno ali vidno vlago, ali če je predloženo dokazilo pristojnega izvedenca, ki izkazuje prisotnost vlage ali če le–to ugotovi komisija najemodajalca ob samem ogledu). Stališče tožene stranke je pravilno. Iz 2. strani zapisnika je sicer razvidno, da gre za objekt v slabšem gradbenem stanju in da je potrebna celovita prenova. Vendar pa iz izvedenčevega mnenja na 7. strani zapisnika ni razviden obstoj vlage v stanovanju, v katerem je tožnik označil, da prebiva (mansardno, podstrešno stanovanje). Njeno navzočnost je izvedenec namreč ugotovil le v kletnem ali pritličnem stanovanju.
Pravilnik o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem določa, da si lahko najemodajalci stanovanjske razmere udeležencev razpisa ogledajo v komisiji (drugi odstavek 22. člena Pravilnika), kar je zgolj možnost in ne pravilo. Tožena stranka je to določbo konkretizirala v točki 7. Javnega razpisa tako, da je določila, da se bo ogled opravil nenapovedano le pri tistih prosilcih, ki bodo na podlagi predložene listinske dokumentacije zbrali zadostno število točk glede na število razpisanih stanovanj. Ker tožnik ni zbral zadostnega števila točk, tožena stranka ni bila dolžna opraviti ogleda.
Tožnik ni upravičen niti do točk v zvezi s kategorijo 3.1.3. Upravičenost po tej točkovalni kategoriji namreč izpolnjujejo prosilci, pri katerih neprimerna površina na družinskega člana znaša od 8 do 12 m2. Iz tožnikove opredelitve velikosti celotne stanovanjske enote v „Opisu stanovanjskih in socialno-zdravstvenih razmer“ (II. točka vloge) in v „Stanovanjskih razmerah“ (III. točka vloge) pa je razvidno, da presega navedeno stanovanjsko površino, saj je označil, da znaša 13,69 m2.
Skladno z navodili je tožnik označil točkovalno kategorijo 1.10., zaradi česar tožena stranka ni imela podlage za priznanje točk v zvezi s kategorijo 1.1. „Brezdomec, uporabnik barake“. Poleg tega je pravilno upoštevala tudi navedeno tožnikovo opredelitev stanovanjskih okoliščin v „Opisu stanovanjskih in socialno-zdravstvenih razmer“ (II. točka vloge) in v „Stanovanjskih razmerah“ (III. točka vloge), ki že po naravi stvari izključujejo upravičenost do točk pod postavko 1.1. Nenazadnje pa je tožnik drugačne trditve v zvezi s stanovanjskimi okoliščinami podal šele v tožbi (da na naslovu ... ni prebival, ampak je imel tam le prijavljeno stalno prebivališče), kar glede na določbe tretjega odstavka 20. člena in 52. člena ZUS-1 predstavlja nedovoljeno tožbeno novoto, ki je sodišče pri svoji odločitvi ne more upoštevati.
V postopkih javnega razpisa je treba upoštevati, da gre za poseben postopek, pri katerem je bistvenega pomena, da so vsi, ki so se na razpis prijavili, enako obravnavani, kar pomeni nearbitrarno uporabo prava v razmerju do vseh udeležencev postopka, ki med seboj tekmujejo. Gre za javnopravno stvar in ne za odločanje o tožnikovi pravici. Tožnik torej ob določenih, vnaprej predpisanih in izpolnjenih pogojih nima pravice do najema neprofitnega stanovanja, ampak so do tega upravičeni tisti prosilci, ki po opravljenem točkovanju zberejo največje število točk. Točkovanje se mora opraviti na podlagi dokumentov in meril, ki so za vse predpisana enako in se morajo za vse udeležence enako uporabljati, v interesu udeležencev pa je, da se postopek razpisa tudi čim hitreje zaključi.
ZRPPR1015 člen 5, 5/2. Uredba o dodeljevanju regionalnih državnih pomoči ter načinu uveljavljanja regionalne spodbude za zaposlovanje ter davčnih olajšav za zaposlovanje in investiranje (2014) člen 25, 25/1, 25/3. ZUP člen 100, 100/2.
prispevki za socialno varnost - rok za vložitev zahtevka - materialni prekluzivni rok
Rok iz 25. člena Uredbe o dodeljevanju regionalne državne pomoči ter načinu uveljavljanja regionalne spodbude za zaposlovanje ter davčnih olajšav za zaposlovanje in investiranje je materialni prekluzivni rok, ker se nanaša na vložitev vloge za uveljavljanje določene pravice, tega roka ni mogoče podaljšati, izteče pa se na določen dan, ne glede na to, ali na ta dan upravni organ dela. Roke, ki veljajo za uveljavitev (materialnih) pravic oziroma za naložitev posameznih obveznosti, določajo materialni predpisi (t. i. materialni roki). Stranke so dolžne paziti na te roke, ko vlagajo vloge (zahteve), s katerimi uveljavljajo kakšno pravico, ki jim gre po materialnih predpisih, saj lahko zaradi zamude roka izgubijo pravico uveljavljati takšno pravico.
družinski pomočnik - pravica do izbire družinskega pomočnika - odvzem statusa družinskega pomočnika
Ker drugotožnica kot družinski pomočnik ni zmožna v celoti izvrševati nalog in dolžnosti družinskega pomočnika prvotožniku, je prvotožniku kot invalidni osebi prenehala pravica do izbire drugotožnice za družinskega pomočnika, hkrati pa drugotožnica preneha opravljati naloge družinskega pomočnika in ji preneha pravica do delnega plačila za izgubljeni dohodek.
Ker je torej tožnik potrdilo A1, na podlagi katerega je bila določena uporaba slovenske socialne zakonodaje, že pridobil za isto osebo in za obdobje od 30. 3. 2020 do 26. 4. 2020, sodišče ugotavlja, da si svojega pravnega položaja s predmetno izpodbojno tožbo ne more izboljšati, s čimer tožnikov pravni interes za vodenje postopka ni podan.
Tožnica pravico do družinske invalidnine uveljavlja na podlagi določb ZVojI, ki opredeljuje upravičence do varstva po temu zakonu in določa sistem pravic, pri čemer pa je zakon ureditev določenih podrobnosti prenesel na podzakonski predpis, konkretno Pravilnik o opredelitvi pogoja za preživljanje družinskih članov. Slednji tako ne ureja nekih novih pogojev, ki jih zakon ne določa, prav tako ne spreminja pogoja, ki ga določa zakon, ali ureja drugače, kot to izhaja iz namena zakona, pač pa navedeni zakonski pogoj (pogoj preživljanja) zgolj opredeljuje (z določitvijo finančnega cenzusa) in je torej izvedbene narave.
ZVrt člen 20, 20/3, 20/4, 20b. Odlok o pogojih in kriterijih ter postopku sprejema otrok v vrtec, Občina Domžale (2009) člen 5, 8, 8/1, 8/4.
vrtec - sprejem otroka v vrtec - kriterij stalnega prebivališča - uvrstitev na seznam za sprejem v vrtec - kriteriji za sprejem otroka v vrtec - exceptio illegalis
Podzakonski predpis lahko zajame le tisto, kar izhaja iz zakonske norme tudi v primeru, ko zakon pooblašča lokalno skupnost za določitev kriterijev za uveljavitev kakšne pravice, na primer pravice do vpisa otroka v javni vrtec, za kar gre v obravnavnem primeru, kot npr. četrti odstavek 20. člena ZVrt, ko določa, da občina ustanoviteljica na predlog sveta vrtca s točkami določi kriterije za sprejem otrok v vrtec. Določanje pogojev s strani upravnih organov, ki bi spreminjali ali samostojno urejali zakonsko materijo oziroma ki ne bi imeli podlage v zakonu, bi bilo torej neustavno.
Iz določb ZVrt ne izhaja, da bi zakon pooblaščal občino ustanoviteljico tudi za določitev drugačnih pogojev za vpis otroka v vrtec, kot ga določa ZVrt, pač pa zgolj za določitev kriterijev, po katerih se uvršča otroke na prednostni vrstni red, kadar je v vrtec vpisanih več otrok, kakor je prostih mest. ZVrt namreč nikjer ne določa, da lahko občina določi še dodatne pogoje za vpis otrok v vrtec, kot izhajajo iz zakona oz. da lahko omeji vpis otrok zgolj na otroke, ki imajo skupaj s starši ali z enim od njiju stalno prebivališče na območju te občine oz. po kakšnih drugih kriterijih.
ZVrt določa postopek odločanja komisije, pri čemer ne predvideva, da bi lahko Komisija sprejela sklep, kot je izpodbijan. Komisija po ZVrt po določbah skrajšanega ugotovitvenega postopka, določenem v ZUP, določi posameznemu vpisanemu otroku število točk po posameznem kriteriju in na podlagi določenega števila točk določi prednostni vrstni red tako, da razvrsti vse vpisane otroke po doseženem številu točk, od najvišjega do najnižjega števila. Drugih pristojnosti, na primer sprejeti sklep o zavrženju vloge za sprejem otroka v vrtec zaradi neizpolnjevanja pogojev, Komisiji navedeni zakon ne daje. Odločitev, zoper katero je dopusten upravni spor, to je obvestilo o prednostnem vrstnem redu, po ZVrt lahko sprejema le vrtec oz. svet vrtca, ob smiselni uporabi zakona, ki ureja splošni upravni postopek (ZUP) z odločbo.
vojni veteran - obnova postopka - rok za vložitev predloga za obnovo postopka - prepozna vloga
Izpodbijani sklep med drugim temelji na ugotovitvi, da je tožnik predlog za obnovo postopka vložil prepozno. Ker tožnik tej ugotovitvi ne oporeka, ampak jo v tožbi celo izrecno priznava, gre za nesporno dejstvo, torej je v obravnavanem primeru nesporno, da je tožnik predlog za obnovo postopka vložil prepozno.
ZOA člen 5, 5/1, 20, 20/3, 20/4, 21, 22, 22/3. ZUP člen 9, 146, 146/3, 146/4. Pravilnik o osebni asistenci (2018) člen 4, 4/2.
pravica - osebna asistenca - pravica do izjave
V postopku pravice do osebne asistence izdela mnenje komisija organa, zato gre pri takem mnenju za organove ugotovitve, o katerih ima stranka pravico do izjave in možnost dokazovati nepravilnost ugotovitev in neresničnost dejstev, ki izvirajo iz tega mnenja.
Iz upravnega spisa izhaja, da je prvostopni organ v skladu z drugim odstavkom 4. člena Pravilnika o osebni asistenci poslal kopijo mnenja v vednost tožniku. V zvezi s povzeto ureditvijo v Pravilniku sodišče ugotavlja, da pooblastilo za ureditev, da se mnenje pošilja vlagatelju le v vednost, iz ZOA ne izhaja. Torej na podlagi ZOA, določb šestega odstavka 21. člena in tretjega odstavka 22. člena (oziroma drugih določb ZOA), podzakonski akt, ki podrobneje ureja postopek za uveljavljanje pravice do osebne asistence, ni mogel omejevati pravice vlagateljev za uveljavljanje pravice do osebne asistence, da se izrečejo o vseh dejstvih in okoliščinah, ki so pomembne za odločitev.
vojni veteran - status vojnega veterana - pogoji za pridobitev statusa vojnega veterana - oboroženi pripadnik narodne zaščite
V postopku ni bilo izkazano, da je bila na območju, na katerem je deloval tožnik, na predpisan način aktivirana narodna zaščita, zato tožnik ni mogel delovati kot njen oborožen pripadnik. S svojim delovanjem med agresijo v letu 1991 je sicer lahko prispeval k obrambi RS, vendar pa je mogoče status vojnega veterana priznati le, če je izkazano, da so v zvezi s takšnim delovanjem izpolnjeni vsi pogoji, ki jih za to določa zakon (ZVV), kar v obravnavanem primeru ni.
koncesija - izbira najugodnejšega ponudnika - razpisna merila - obrazložitev odločbe - koncesija za opravljanje javne službe pomoč družini na domu - obrazložitev upravnega akta
Po sodni praksi mora organ, ki podeljuje koncesijo, v odločbi o podelitvi koncesije navesti razloge za svojo odločitev, kar pomeni, da mora odločbo obrazložiti v tolikšni meri, da so iz nje razvidni razlogi za dodelitev točk po posameznih kriterijih oziroma merilih za vsakega ponudnika posebej. V obrazložitvi pa morajo biti navedeni tudi konkretni razlogi o tem, zakaj je prijava izbranega ponudnika prejela večje število točk v primerjavi s ponudbami drugih ponudnikov. Le s takšno obrazložitvijo je neizbranim ponudnikom zagotovljeno učinkovito izpodbijanje odločbe in s tem učinkovito sodno varstvo. Ker v izpodbijano odločbi občinska uprava ni navedla razlogov za prejeto število točk po posameznih merilih, izpodbijana odločitev ni v skladu s prvim odstavkom 214. člena ZUP, po katerem mora obrazložitev odločbe med drugim vsebovati tudi razloge za odločitev.
SZ-1 člen 87. Pravilnik o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem člen 4. URS člen 22.
oddaja neprofitnega stanovanja v najem - javni razpis - (ne)zakonitost razpisnih pogojev - enako varstvo pravic
Splošne pogoje za upravičenost do dodelitve neprofitnega stanovanja v najem taksativno določa 3. člen Pravilnika o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem. SZ-1 in Pravilnik sicer omogočata, da najemodajalec predpiše poleg splošnih pogojev še dodatne, vendar pa je točkovanje teh dodatnih pogojev omejeno.
Glede na to, da so z javnim razpisom določeni splošni pogoji nezakoniti že sami po sebi, ker niso v skladu z določbami SZ-1 in Pravilnika, se sodišče posebej z njihovo vsebinsko neustavnostjo ni ukvarjalo, dodaja le, da enako varstvo pravic terja za razlikovanje in dopustno različno obravnavo med npr. prejemniki različnih oblik socialne pomoči utemeljene in argumentirane razloge.
koncesija - izbira najugodnejšega ponudnika - razpisna merila - javna služba - koncesija za opravljanje pomoči družini na domu - prepoved diskriminacije - sedež ponudnika
Merilo, po katerem posamezni ponudnik zgolj zato, ker nima sedeža matičnega podjetja oziroma izpostave na območju občine, dobi nižje število točk v primerjavi s ponudniki z območja občine, ne ustreza zahtevi po enaki obravnavi kandidatov v postopku podeljevanja koncesije. Ta zahteva je vsebovana v 12. členu Zakona o javno-zasebnem partnerstvu, ki izrecno prepoveduje t.i. krajevno diskriminacijo ponudnikov, kamor nedvomno sodi tudi diskriminacija glede na sedež oziroma izpostavo ponudnika.
delni odvzem poslovne sposobnosti - skrbništvo - postavitev skrbnika
Tožena stranka je postopek postavitve pod skrbništvo izvedla po tem, ko je pristojno sodišče tožnici delno odvzelo poslovno sposobnost za urejanje vseh zadev, ki se nanašajo na razpolaganje z nepremičninami. Tožnico je seznanila s potekom postopka in ji dala možnost, da se izjavi, svojo odločitev pa oprla na relevantne določbe takrat veljavnega ZZZDR in pri tem upoštevala obseg poslovne sposobnosti, ki je bila z odločitvijo nepravdnega sodišča odvzeta tožnici.
vojni veteran - zadeva, o kateri je bilo že odločeno - zavrženje zahtevka
Z izpodbijanim sklepom se ni presojalo tožnikove zahteve po vsebini. Ob ugotovitvi, da je bilo o tožnikovi zahtevi že pravnomočno odločeno, namreč upravni organ sploh ni imel podlage, da bi o zadevi vsebinsko odločal, zato je tožnikovo zahtevo pravilno zavrgel.
Med strankama upravnega spora ni sporno dejstvo, da zakonska zveza med tožnikom in A.A. v trenutku izdaje izpodbijane odločbe ni bila razvezana in je v smislu določb takrat veljavnega Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (v nadaljevanju ZZZDR) še obstajala. Skladno s 46. členom ZVojI, ki se pri ugotavljanju pravice do veteranskega dodatka upošteva na podlagi 9. člena ZVV, na pravico do veteranskega dodatka vplivajo prejemki upravičenca, njegovega zakonca in prejemki vzdrževanih družinskih članov. Po presoji sodišča navedeno pomeni, da je prvostopenjski organ pri ugotavljanju pravice do veteranskega dodatka pravilno upošteval tudi dohodke in prejemke tožnikove žene A.A. Tudi po presoji sodišča se pri ugotavljanju skupnih prejemkov družinske skupnosti upoštevajo redni prejemki in dohodki tožnikove žene, ne glede na to, ali živi s tožnikom v skupnem gospodinjstvu.
humanitarna organizacija - pogoji za pridobitev statusa - zavrženje vloge - verska skupnost - bistvena kršitev določb postopka
Sodišče ne vidi razumnih razlogov za stališče, da lahko organizacije, ki jih ustanovijo pri nas registrirane verske skupnosti, pridobijo status humanitarne organizacije le, če so po dejavnosti in organiziranosti sestavni del širše mednarodne humanitarne organizacije, ustanovljene po tujem pravu. Take razlage tožena stranka v izpodbijanem sklepu tudi z ničemer ne utemeljuje, pa četudi se razlikuje od stališča sodišča v sodbi, št. III U 71/2017-14 in je zato tudi ni mogoče preizkusiti, kar je bistvena kršitev določb postopka.
ZPP člen 19, 19/1. ZUPJS člen 36, 38. ZSV člen 11, 11/1, 11/1-4. ZDSS-1 člen 7, 63, 63/1.
doplačilo storitev institucionalnega varstva - upravni spor - molk drugostopenjskega organa - stvarna pristojnost - socialni spor
V sporih glede oprostitve plačila storitve institucionalnega varstva (tudi ko gre za molk organa druge stopnje) je sodno varstvo zagotovljeno v socialnem sporu, v katerem je stvarno pristojno odločati socialno sodišče in ne upravno sodišče.