vojni veteran - status vojnega veterana - pogajanja s predstavniki JLA
Ta dejanski stan obsega določeno mero formalizacije, ki jo potrebuje oseba, ki naj bi se kvalificirano in z mandatom pogajala s predstavniki Zveznega sekretariata za ljudsko obrambo korpusov in garnizij JLA, zato je za priznanje statusa vojnega veterana po navedeni osnovi odločujoča okoliščina ali je bila oseba član državne, pokrajinske ali območne komisije za pogajanja.
ZVojI v 1. odstavku 97. člena določa, da upravna enota oz. ministrstvo ugotavlja odstotek invalidnosti na podlagi izvida in mnenja pristojne zdravniške komisije. To pomeni, da ga mora upravni organ obvezno pridobiti, kar pa po mnenju sodišča ne izključuje ugotavljanja relevantnih dejstev tudi z drugimi dokazi in torej postopanja po določbi 1. odstavka 164. člena ZUP, po kateri se dejstva, na podlagi katerih se izda odločba, ugotovijo z dokazi, pri čemer se kot dokaz uporabi vse, kar je primerno za ugotavljanje stanja stvari in kar ustreza posameznemu primeru, zlasti pa listine, priče, izjave strank, izvedence in oglede (2. odstavek istega člena).
V izvidu in mnenju mora biti zato navedeno najmanj, katero konkretno medicinsko dokumentacijo je komisija pregledala oz. obravnavala pri svojem delu, kaj je iz nje razvidno, katera dejstva je ugotovila in kakšen je njen sklep na podlagi tako ugotovljenih dejstev.
S tem, ko je zdravniška komisija v mnenju z dne 17. 2. 2009 zavrnila uporabo RTG slik kot dokazov, ki bi jih lahko uporabila pri pripravi svojega mnenja z navedbo, da so brez imena slikane osebe in datuma, na dveh slikah pa je nalepljen rokopisni zapis imena, datum pa ni viden, je zdravniška komisija kot izvedenec s področja medicinske stroke ocenjevala (ne)verodostojnost predloženih posnetkov z argumenti, ki nimajo podlage v pravilih te stroke in na ta način prevzela pooblastila, ki jih ima v upravnem postopku le upravni organ.
ZVrt člen 8, 10, 20, 20a, 20b. ZOFVI člen 1, 1/1, 1/1-1, 2, 2/1, 2/1-1, 2/1-9, 6, 6/1, 6/2, 11, 11/1, 11/2, ZUNEO. ZUP člen 214, 214/2.
dostop do vzgojnovarstvenih storitev - sprejem v vrtec - sprejem v javni vrtec - prepoved diskriminacije - exceptio illegalis - obrazložitev upravnega akta
Na podlagi ustavnih določil ni mogoče izpeljati iztožljive pravice, da država ali občina zagotovita sprejem vseh zainteresiranih otrok v javni vrtec, tako da javni vrtec vsakega zainteresiranega otroka tudi sprejme na podlagi posamičnega akta. Po določbi 1. odstavka 9. člena ZVrt imajo starši pravico izbrati programe predšolske vzgoje za svoje otroke v javnem in zasebnem vrtcu. Vendar to ne pomeni, da imajo starši, če izberejo določen javni vrtec, potem v vsakem primeru tudi pravico, da je njihov otrok v tak vrtec sprejet, ne glede na zmogljivosti tega vrtca. Starši imajo le pravico, da izberejo, v kateri vrtec želijo vpisati otroka, in jim te izbire javno-pravni subjekt ne more vsiliti. Opisana pravna narava zahtevka za vpis in sprejem v vrtec, ki nima statusa iztožljive ustavne pravice ali iztožljive zakonske pravice v materialnem smislu, pa ne pomeni, da lahko tožena stranka bolj ali manj arbitrarno odloča o vpisu in sprejemu otrok v vrtec.
vojni veteran - status vojnega veterana - cestno podjetje - delavec cestnega podjetja
Pri pojmu cestnega podjetja gre za pomensko odprt pojem. Pomembna je vključenost delavca v opravljanje nalog pri obrambi RS na način, kot pri delavcih podjetij, ki so bila formalno določena kot tista, ki opravljajo posebne naloge za obrambo in zaščito v RS.
Tožnik je opravljal naloge, za katere so bili sicer zadolženi organi za notranje zadeve, katerih delavci so lahko upravičenci do priznanja statusa vojnega veterana. Če je tako, tožniku po mnenju sodišča upravni organ ni mogel odreči statusa zgolj zato, ker nalog ni opravljal kot civilist.
vojni veteran - pogoji za priznanje statusa vojnega veterana - območje oboroženih spopadov
Na območju, kjer je sodeloval tožnik, oboroženih spopadov ni bilo, zato je tožnikova zahteva za priznanje statusa vojnega veterana in vpis v evidenco vojnih veteranov pravilno zavrnjena. Zakonodajalec v točki d) sedme alinee 2. člena ZVV sicer ni postavil pogoja udeležbe v navzkrižnem ognju, vendar pa je bila kot pogoj po tej točki vendarle pripisana udeležba, ki se je nanašala na postavljanje in varovanje barikad na območju in v času oboroženih spopadov. Gre torej za udeležbo pri postavljanju ali varovanju barikade, ki je bila tako krajevno kot časovno vsaj v neposredni bližini oboroženih spopadov.
vojni veteran - pogoji za priznanje statusa vojnega veterana - območje oboroženih spopadov
Upravni organ je imel tudi po oceni sodišča na podlagi izvedenega ugotovitvenega postopka dovolj podlage za zaključek, da na območju barikade, pri kateri je sodeloval tožnik, oboroženih spopadov ni bilo in je zato tožnikovo zahtevo za priznanje statusa vojnega veterana in vpis v evidenco vojnih veteranov zavrnil. Sodišče se sicer ne strinja s tistim delom obrazložitve drugostopnega organa v njegovi odločbi, kjer le-ta navaja, da je mogoče priznati status vojnega veterana po točki d) sedme alineje 2. člena ZVV le tistemu, ki je bil udeležen v „samem navzkrižnem ognju“. Vendar pa navedene določbe tudi ni mogoče razlagati tako, kot zatrjuje tožnik torej, da je bilo celotno območje Republike Slovenije območje oboroženih spopadov, ki so trajali v celotnem obdobju od 26. 6. do 18. 7. 1991.
vojni veteran - pogoji za pridobitev statusa vojnega veterana
Tudi če je tožnik v okviru svojih funkcij v krajevni skupnosti opravljal dolžnosti pri obrambi RS, s tem ko je izvajal (oziroma bi moral izvajati) mobilizacijo pripadnikov Teritorialne obrambe RS v krajevni skupnosti, to ne pomeni, da je opravljal dolžnosti pri obrambi RS v smislu 6. alineje 2. člena ZVV.
Status vojnega veterana se lahko prizna samo, če so se delovne dolžnosti izvajale v podjetjih, ki jih točka j) 7. alinee 2. odstavka 2. člena ZVV, taksativno določa.
ZVV člen 8, 9. ZVojI člen 46, 47. ZUP člen 214, 214/1.
vojni veteran - veteranski dodatek - redni prejemki - plačilo za delo preko študentskega servisa - obrazložitev upravne odločbe
V 47. členu ZVojI je določeno, da se upoštevajo tisti dohodki in prejemki, ki jih oseba redno prejema. Delo preko študentskega servisa lahko načeloma traja daljše časovno obdobje, vendar je takšno delo še vedno občasno delo z občasnimi prejemki. Tožena stranka bi morala v obrazložitvi izpodbijane odločbe navesti zakonsko podlago, ki določa, da se plačilo za delo preko študentskega servisa šteje za redni prejemek.
status vojnega veterana - vojni veteran - pogoji za pridobitev statusa vojnega veterana
Razlaga upravnega organa, da pomeni območje oboroženih spopadov le tisto ožje območje, na katerem se je oboroženi spopad dejansko odvijal, čas oboroženih spopadov pa pomeni le čas konkretnega oboroženega spopada, je po presoji sodišča zakonita in upošteva tako samo besedilo zakonske določbe kot njen namen.
Potrdilo, ki ni javna listina, ne more biti neposredna podlaga za priznanje statusa vojnega veterana. Je pa lahko eden od dokazov in s tem listina, s katero se dokazuje zakonski status.
Neposredna podlaga za priznanje statusa vojnega veterana niso določbe 1. člena ZVV, temveč so to nadaljnje zakonske določbe (od 2. do 4. člena ZVV). Glede položaja vojnega veterana po 6. alinei 2. člena ZVV se dokazovanje položaja pripadnika omenjene strukture ne omejuje samo na potrdilo, temveč je mogoče dokazovati omenjene zakonske pogoje tudi z drugimi dokazili, zlasti v primerih, ko se uradne evidence niso vodile ali ohranile, ali pa so bile nepopolne.
Iz dejstev, ki jih navaja tožnik, ne izhaja, da bi bilo tožniku mogoče priznati status vojnega veterana na podlagi določil ZVV. Da je bil v bolniškem staležu ni bilo sporno, iz tožnikovih navedb pa ne izhaja, da bi tožnik opravljal dolžnosti pri obrambi Republike Slovenije v času od 26. 6. 1991 do 18. 7. 1991 v smislu šeste alinee prvega odstavka 2. člena ZVV.
Termina "v času oboroženih spopadov" ni mogoče enačiti s terminom "neposredno med oboroženimi spopadi", saj zadnji dejansko pomeni prisotnost osebe v oboroženih spopadih, prvi termin pa tega ne določa.
priznanje statusa vojnega veterana - vojni veteran
Če je nedvomno ugotovljeno, da je bil tožnik spornega dne pri opravljanju svoje delovne poklicne dolžnosti (zdravstveni tehnik v rešilnem vozilu nujne zdravstvene pomoči) poslan na območje oboroženega spopada, z namenom, da rešuje, mu ne gre očitati, da se mu statusa vojnega veterana ne more priznati, ker so ranjence že pred njim oskrbeli drugi.
ZSV člen 18a, 18f, 18h. ZUP člen 214, 3, 9, 138, 214, 3, 9, 138. Pravilnik o pogojih in postopku za uveljavljanje pravice do izbire družinskega pomočnika člen 21, 21.
pravica do družinskega pomočnika - mnenje strokovne komisije - zaslišanje
O pravici do družinskega pomočnika odloča pristojni center za socialno delo in ne strokovna komisija. To pomeni, da mora pristojni organ mnenje strokovne komisije oceniti z vidika potreb dokaznega prava po ZUP; če je mnenje komisije druge stopnje pomanjkljivo, ga mora poslati komisiji v dopolnitev oziroma popravo. Za ugotovitev, da oseba v konkretnem primeru potrebuje pomoč za opravljanje vseh osnovnih življenjskih potreb, je nujno potrebno zaslišanje staršev.
priznanje statusa vojnega veterana - vojni veteran
Pred izdajo odločbe je treba ugotoviti vsa dejstva in okoliščine, ki so za odločitev pomembne in strankam omogočiti, da uveljavijo in zavarujejo svoje pravice in pravne koristi. Odločitev prvostopnega organa sloni na odločitvi, da tožnik ni dokazal, da je izpolnil pogojev za vpis v evidenco vojnih veteranov. Iz obrazložitve odločbe prvostopnega organa pa ni razvidno, katere konkretne naloge je tožnik dejansko opravljal, saj se vsi razlogi nanašajo zgolj na splošne opredelitve nalog, ki naj bi jo opravljala gasilska enota, kamor je bil tožnik razporejen.