vojni veteran - status vojnega veterana - pogoji za priznavanje statusa - zaposleni v PTT - nadzor nad delovanjem telefonskih povezav
Zgolj dejstvo, da je bil tožnik razporejen na delovno mesto za izvajanje posebnih nalog, to je izklapljanje zvez z vojašnicami JLA ter zagotavljanja zvez in povezav s teritorialno obrambo pri PTT, ne izkazuje pogojev za priznanje statusa vojnega veterana po določbah 1. do 3. člena ZVV.
upravni postopek - ničnost odločbe - ničnostni razlogi
V tožbi niso navedeni nobeni dokazi za to, da naj bi CSD Logatec izdal odločbo pod pritiskom, kot tudi ne, da bi se tak pritisk izvedel na A.A., pri čemer je treba upoštevati, da je bila opravilna sposobnost A.A. odvzeta šele s sklepom Okrajnega sodišča dne 27. 10. 2009.
dodatek za pomoč in postrežbo - smrt upravičenca - prenos pravice do dodatka za pomoč in postrežbo
Upravičenec do pravice do dodatka za pomoč in postrežbo je umrl še pred odločitvijo prvostopnega organa v ponovljenem postopku. S smrtjo upravičenca je zato ta pravica ugasnila, zaradi česar v zadevi ni bilo pogojev za nadaljevanje postopka.
javni razpis - neprofitno stanovanje - dodelitev neprofitnega stanovanja v najem - premoženjski pogoj - vrednost premoženja prosilca
Tožnica, ki se ni strinjala z vrednostjo, ugotovljeno v poskusnem izračunu vrednosti nepremičnine, je imela možnost predlagati izvedbo kakšnih drugih dokazov, s katerimi bi bilo mogoče ugotoviti vrednost premoženja, ki je v njeni (so)lasti.
ZVV člen 2, 2a. ZUP člen 9, 214, 237, 237/1, 237/1-2.
vojni veteran - status vojnega veterana - načelo zaslišanja stranke - kršitev pravil postopka
Organ prve stopnje je zaslišal priči ne da bi razpisal ustno obravnavo. Priči sta bili zaslišani brez prisotnosti tožnika, kar predstavlja kršitev določbe 9. člena ZUP. Tožnik je imel prvič možnost seznaniti se z odločilnimi dejstvi šele ob prejemu odločbe prvostopnega organa.
vojni veteran - priznanje statusa vojnega veterana - obrazložitev odločbe
Sodišče je tožbi ugodilo, saj izpodbijana odločba nima zadostne obrazložitve. Prvostopenjski organ se v obrazložitvi ni opredelil do konkretnih navedb stranke in prič danih v postopku ter tudi ni navedel, na podlagi česa je ugotovil, da tožnik ne izpolnjuje pogojev za priznanje statusa vojnega veterana.
ZVOP-1 člen 84. ZUPJS člen 51, 51/2, 51/2-15, 51/4. ZZK-1 člen 199, 199/3, 199/4.
uveljavljanje pravic iz javnih sredstev - zbirka osebnih podatkov - povezovanje zbirk osebnih podatkov - uradne evidence in javne knjige - podatki o lastništvu nepremičnin
Sodišče ugotavlja, da sta si določbi 199. člena ZZK-1 in 51. člena ZUPJS v nasprotju in je treba ugotoviti, kateremu zakonu dati prednost. ZUPJS ureja pravico Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve ter centrov za socialno delo do pridobivanja osebnih podatkov le na splošno, povezovanje se nanaša na veliko število zbirk podatkov, ki jih je mogoče povezovati, ter s tem pridobiti dostop do teh zbirk podatkov, medtem ko je ZZK-1 specialen procesni zakon, ki se nanaša na dostop do podatkov izključno v zemljiški knjigi. ZZK-1 je torej področni zakon, ki se nanaša le na vprašanje zemljiške knjige in pri tem samostojno ureja, na kakšen način je možno dostopati do posameznih podatkov v zemljiški knjigi. Iz navedenih razlogov sodišče meni, da je ZZK-1 specialnejši predpis.
vojni veteran - status vojnega veterana - pogoji za priznanje statusa vojnega veterana - območje in čas oboroženih spopadov
Zakonsko dikcijo „območje in čas oboroženih spopadov“ iz točke d) 7. alineje 2. člena ZVV je po že ustaljeni upravno sodni praksi mogoče razlagati le tako, da se status vojnega veterana prizna le tistim aktivnim udeležencem obrambnih aktivnosti, ki so se pri opravljanju v zakonu določenih nalog nahajali na območju, kjer in ko se je oboroženi spopad dejansko odvijal.
Dolžnost plačila storitve institucionalnega varstva temelji na 1. odstavku 100. člena ZSV. Po četrtem odstavku 100. člena ZSV pa lahko center za socialno delo na zahtevo upravičenca odloči o delni ali celotni oprostitvi plačila storitve v skladu z merili iz tretjega odstavka navedenega člena.
Upravičenka je kot darovalka s tožnico kot obdarjenko sklenila darilno pogodbo, iz katere prav tako nesporno izhaja, da si je darovalka po drugem odstavku 3. člena te pogodbe izgovorila zase dosmrtno brezplačno bivanje v podarjeni hiši, kot tudi kasneje adaptirani, kot tudi pomoč in nego v slučaju bolezni, kar se je zavezala izpolniti tožnica kot obdarjenka. Glede na takšno vsebino sklenjene darilne pogodbe je tožnica po določbi citiranega tretjega odstavka 18. člena Uredbe o merilih za odločanje oprostitev pri plačilu socialnovarstvenih storitev, ob upoštevanju njene plačilne sposobnosti, dolžna prispevati k plačilu storitve institucionalnega varstva za upravičenko.
Upravni organ je pri odločitvi o višji oprostitvi tožničinega prispevka upošteval, da ima kredit, da bo morala dodatno investirati v obnovo bivalnega objekta za reševanje stanovanjskega problema in da ima povečane življenjske stroške zaradi slabega zdravstvenega stanja, torej je upošteval okoliščine, ki jih določa zgoraj navedena Uredba v tretjem odstavku 31. člena.
ZVV člen 2, 2a, 26, 26/4. ZUP člen 129, 129/1, 129/1-4.
vojni veteran - status vojnega veterana - pravnomočna odločitev o isti upravni zadevi - ponovna zahteva za priznanje statusa vojnega veterana - nespremenjeno dejansko stanje in pravna podlaga - zavrženje zahteve
Iz upravnih spisov izhaja, da se je v postopku, na podlagi zahteve tožeče stranke za priznanje statusa vojnega veterana z dne 29. 9. 2004, že vodil ugotovitveni postopek, na podlagi katerega je bilo zaključeno, da niso izpolnjeni pogoji po 6. alinei 2. člena in 2.a člena ZVV. Navedeni določbi zakona se z novelo ZVV-C nista spremenili, 7. alinea 2. člena, ki je bila uveljavljena z novelo zakona, pa normativno ne zajema že ugotovljenega dejanskega stanja. Tudi dopolnitev 26. člena zakona v konkretni zadevi, glede na to, da je bila zavrnilna odločba tožeči stranki izdana po opravljenem postopku skladno s 145. členom ZUP, ne predstavlja spremenjene pravne podlage.
Družinski pomočnik mora željo po 2. alineji prvega odstavka 18 l. člena ZSV, da v bodoče ne želi več opravljati prevzetih nalog, izraziti v takšnem psihofizičnem stanju, ki mu omogoča, da svobodno in pri polni zavesti izrazi svojo resnično voljo.
ZSV člen 100. Uredba o merilih za določanje oprostitev pri plačilih socialno varstvenih storitev člen 31, 31/3.
institucionalno varstvo - plačilo storitev - oprostitev plačila - višja oprostitev - preživninska obveznost do drugih - povečani življenjski stroški zaradi izobraževanja
Stališče upravnih organov, da se stroški preživljanja in izobraževanja mladoletne hčere tožnice ne morejo upoštevati oziroma so upoštevani že pri določitvi meje socialne varnosti, po mnenju sodišča ni pravilno. Slednje bi namreč pomenilo, da preživljanje mladoletnega otroka, njegovo izobraževanje in premoženjska razmerja tožnice niso relevantne in da pravilno ugotovljena meja socialne varnosti sploh ne dopušča, da bi prišlo do uporabe možnosti, ki jo daje določba 31. člena Uredbe o merilih za določanje oprostitev pri plačilih socialno varstvenih storitev, ki pa je namenjena prav temu, da se vsak posamezni primer obravnava konkretno, ne le posplošeno.
vojni veteran - veteranski dodatek - pogoji za priznanje veteranskega dodatka - starostni pogoj - popolna izguba delovne zmožnosti
Ob dejstvu, da tožnik ni dopolnil 50 let starosti, bi moral izkazati drugi zakonski pogoj za priznanje veteranskega dodatka, to je z odločbo ZPIZ izkazati, da ima trajno popolno izgubo delovne nezmožnosti, torej I. kategorijo invalidnosti. Tega pa tožnik ni izkazal, saj v ugotovitvenem postopku pridobljeni Izvid in mnenje zdravniškega komisije prve stopnje ne zadošča za izpolnitev pogoja nastale trajne popolne izgube delovne zmožnosti, kot ga določa prvi odstavek 6. člena ZVV.
ZSV člen 100. Uredba o merilih za določanje oprostitev pri plačilih socialno varstvenih storitev člen 15, 15/1, 31.
institucionalno varstvo - oprostitev plačila institucionalnega varstva - prispevek k plačilu - merila za ugotavljanje meje socialne varnosti - nepravilna uporaba materialnega prava
Upravni organ je nepravilno uporablil materialno pravo, saj je tožničino zatrjevanje v zvezi s preživninsko obveznostjo in izobraževanjem mladoletne hčere ter premoženjskim stanjem tožnice upoštevano zgolj v okviru splošnih določb Uredbe o merilih za določanje oprostitev pri plačilih socialno varstvenih storitev glede določitve meje socialne varnosti in plačilne sposobnosti družine tožnice, ne pa tudi v okviru določbe 31. člena Uredbe ter je zato izpodbijana odločba nezakonita.
ZSV člen 5, 100. Uredba o merilih za določanje oprostitev pri plačilih socialno varstvenih storitev člen 2, 2/3, 3, 3/1, 16. ZZZDR člen 124, 124/1, 124/2.
Ker je upravičenka do storitve institucionalnega varstva izpolnjevala preživninske obveznosti do tožeče stranke (sina) in nima dovolj sredstev za plačilo storitev institucionalnega varstva, ni se pa namerno spravila v ta položaj, je upravni organ pravilno štel, da je tožeča stranka dolžna prispevati k znesku, za katerega je bila upravičenka oproščena plačila storitve.
Zavezanec za preživljanje nima pravice do izbire zavoda, ki izvaja storitve institucionalnega varstva.
V sklepu o dedovanju je določene le, da skrbnik priznava svoji materi služnostno pravico dosmrtnega stanovanja ene sobe v stanovanjski hiši. Ta obveznost pa je nekaj bistveno drugačnega od obveznosti oskrbe v institucionalnem varstvu po ZSV, kar je predmet obravnave v tem primeru.
vojni veteran - status vojnega veterana - manevrska struktura narodne zaščite
Glede na določbe ZVV statusa vojnega veterana ni mogoče priznati vsakomur, ki je na kakršenkoli način sodeloval pri osamosvojitvi Republike Slovenije, temveč le tistemu, ki v konkretnem postopku dokaže, da je bila njegova udeležba takšna, kot jo določa zakon.
vojni veteran - priznanje statusa vojnega veterana - pogoji za priznanje statusa vojnega veterana - članstvo v štabu
Tožnik ni bil član republiškega, mestnega ali občinskega štaba za civilno zaščito, zaradi česar ne izpolnjuje pogojev za priznanje statusa vojnega veterana po točki h) 7. alinee 2. člena ZVV.
ZVrt člen 10. ZUS-1 členi 4, 4/1, 36, 36/1, 36/1-4.
sprejem otroka v vrtec - zagotavljanje vključevanja otrok v programe javne službe - tožba zaradi kršitve človekovih pravic in svoboščin - opustitev ali dejanje lokalne skupnosti - zavrženje tožbe
Zoper opustitve ali dejanja v zvezi z 1. odstavkom 10. člena ZVrt tožeča stranka nima drugega sodnega varstva kot tožbo po določbi 1. odstavka 4. člena ZUS-1. Določeno dejanje ali opustitev občine v zvezi s 1. odstavkom 10. člena ZVrt namreč lahko pomeni poseg v določeno človekovo pravico in temeljno svoboščino. Sodišče je zato tožbo sprejelo v obravnavo na podlagi 1. odstavka 4. člena ZUS-1. Vendar pa že v naslednjem koraku sodne presoje sodišče ugotavlja, da tožnica v tožbi ni izkazala, da bi določeno nezakonito dejanje ali opustitev tožene stranke poseglo v njeno temeljno človekovo pravico. Ker zahtevek za sprejem v vrtec ni ustavna človekova pravica oziroma temeljna svoboščina in ker tudi tožničin zahtevek v tem upravnem sporu na odpravo nezakonitega stanja in naložitev ustreznih ravnanj občine v zvezi z obveznostmi občine iz 1. odstavka 10. člena ZVrt ni ustavna človekova pravica, je sodišče tožbo zavrglo, ker zatrjevana opustitev dejanja tožene stranke ni takšen akt, ki bi ga tožnica lahko izpodbijala na podlagi 1. odstavka 4. člena ZUS-1.