Neutemeljeni so tožbeni ugovori, ki se nanašajo na to, da tožničina mati kot oskrbovanka, za katero je tožnici z izpodbijano odločbo določena dolžnost prispevati k stroškom institucionalnega varstva, zanjo ni skrbela celih 31 let. Na podlagi določbe 124. člena ZZZDR polnoletni otrok ni dolžan preživljati tistega od staršev (sicer je dolžnost polnoletnega otroka, da skrbi za starše, ki nimajo sredstev za preživljanje), ki iz neopravičljivih razlogov ni izpolnjeval preživninskih obveznosti do njega. Iz listin upravnega spisa in tudi tožbenih trditev namreč ne izhaja, da bi bilo takšno neizpolnjevanje preživninskih obveznosti tožničine matere izkazano.
ZSV člen 92, 96. Pravilnik o postopkih pri uveljavljanju pravice do institucionalnega varstva člen 29.
socialno varstvo - uveljavljanje socialnovarstvenih storitev - domsko varstvo in oskrba - namestitev upravičenca v socialnovarstvenem zavodu - prekategorizacija sobe v dvoposteljno - razveza pogodbe
Tožnica biva v javnem socialno varstvenem zavodu, ki je del mreže javne službe, katere namen je, da se socialne varstvene storitve institucionalnega varstva omogočijo čim večjemu številu upravičencev pod enakimi pogoji. V skladu z zakonodajo je pri urejanju razmerij med socialno varstvenim zavodom in upravičencem na prvem mestu sporazumna rešitev. Prvostopni organ si je za to prizadeval, ko to tudi v več poskusih ni uspelo, je bilo mogoče o zadevi odločiti le z odločbo o razvezi pogodbe.
Tožnica je že v letu 2010 pri organu prve stopnje zaprosila za dodelitev neprofitnega stanovanja. Dne 7. 1. 2011 in 23. 2. 2012 pa se je s svojo zahtevo obrnila tudi na organ druge stopnje s prošnjo, da ji izda pismeno odločbo. Ker dopisi toženke ne pomenijo odločitve o tožničini zahtevi v skladu z določbami ZUP, so po presoji sodišča podane procesne predpostavke za vložitev tožbe zaradi molka organa.
ZSV člen 100, 100/4. Pravilnik o postopkih pri uveljavljanju pravice do institucionalnega varstva člen 12.
institucionalno varstvo - plačilo storitev institucionalnega varstva - oprostitev plačila institucionalnega varstva - postopek za sprejem v zavod
Sodišče se sicer strinja s tožbeno navedbo, da je v 12. členu Pravilnika o postopkih pri uveljavljanju pravice do institucionalnega varstva določeno, da če bo za uporabnika storitev delno ali v celoti plačeval kdo drug, se le-ta za plačilo zaveže z izjavo, ki se priloži prošnji. Vendar pa se sodišče tudi strinja s toženo stranko glede tega, da sta postopek za sprejem v dom in postopek odločanja o oprostitvah pri plačilu socialno varstvene storitve dva različna postopka. Vse morebitne nepravilnosti pri sklepanju dogovora bi bilo potrebno izpodbijati v posebnem postopku, ne pa v okviru postopka, kjer se odloča o oprostitvah pri plačilu socialno varstvene storitve.
ZSV člen 100. ZZZDR člen 124. Uredba o merilih za določanje oprostitev pri plačilih socialno varstvenih storitev člen 2.
institucionalno varstvo - plačilo storitev institucionalnega varstva - prispevek k plačilu storitve institucionalnega varstva - preživninska obveznost otrok - dolžnost preživljanja staršev - - neizpolnjevanje preživninskih obveznosti iz neupravičenih razlogov
V postopku je bilo ugotovljeno, da je tožničina mati vedno izražala skrb za tožnico, in da je zgolj zaradi svojega zdravstvenega stanja, zaradi katerega je bila večkrat dalj časa hospitalizirana, poskrbela, da so skrb zanjo prevzeli tožničini stari starši. Upoštevaje navedeno je zato odločitev o tem, da je tožnica dolžna na podlagi svoje preživninske obveznosti po določbi 124. člena ZZZDR prispevati k plačilu stroškov institucionalnega varstva, pravilna in zakonita, tožbeni ugovori, da gre za neizpolnjevanje preživninskih obveznosti iz neupravičenih razlogov, pa neutemeljeni.
vojni veteran - priznanje statusa vojnega veterana - cestno podjetje - napačna uporaba materialnega prava
V primeru, da je izkazana vključenost cestnega podjetja, je treba priznati status iz točke j) sedme alineje 2. člena ZVV. Ker prvostopenjski organ omenjene zakonske določbe ni uporabil v smislu navedene razlage, ampak jo je interpretiral tako, kot da se nanaša samo na podjetja, ki so se poimenovala cestna podjetja, je nepravilno uporabil materialno pravo.
Upravni organ je pravilno štel, da je tožnik (sin) dolžan prispevati znesek, za katerega je bila upravičenka (mati) oproščena plačila storitev institucionalnega varstva. Upravičenka namreč nima dovolj sredstev za plačilo storitev in se ni sama namerno spravila v ta položaj, preživninske obveznosti do tožnika pa je izpolnjevala (124. člen ZZZDR).
Po presoji sodišča bi morala tožena stranka v pritožbenem postopku od tožeče stranke zahtevati tudi ustrezna dokazila, ki bi utemeljevala določitev višje oprostitve pri plačilu institucionalnega varstva po določbi 33. člena Uredbe za določanje oprostitev pri plačilih socialno varstvenih storitev. Odločitev, po kateri naj bi tožeča stranka ponovno, v postopku pri organu prve stopnje, dokazovala svojo upravičenost do višje oprostitve plačila stroškov institucionalnega varstva, je ne le neekonomična, v nasprotju je tudi z obveznostjo tožene stranke, ki jo določa ZUP pri ugotavljanju dejanskega stanja, kadar spreminja odločitev organa prve stopnje.
koncesija - koncesija za opravljanje storitev institucionalnega varstva - javni razpis - pogoji za koncesionarja - koncesijski akt - krčenje pogojev v javnem razpisu - absolutno bistvena kršitev postopka
Po stališču Ustavnega sodišča RS z javnim razpisom ni mogoče določati pogojev za opravljanje dejavnosti, ki niso določeni s koncesijskim aktom, niti ni mogoče pogojev, ki so s tem aktom določeni, natančneje opredeljevati. Javni razpis namreč ni predpis in z njim ni mogoče določati splošnih in abstraktnih pravnih norm.
vojni veteran - priznanje statusa vojnega veterana - cestno podjetje - nepravilna uporaba materialnega prava
V primeru, da je izkazana vključenost cestnega podjetja, je treba priznati status iz točke j) 7. alinee 2. člena ZVV. Ker prvostopenjski organ omenjene zakonske določbe ni uporabil v smislu navedene razlage, ampak jo je interpretiral tako, kot da se nanaša samo na podjetja, ki so se poimenovala cestna podjetja, je nepravilno uporabil materialno pravo.
vojni veteran - veteranski dodatek - prejemki upravičenca - preživnina
Prenehanje plačevanja preživnine za hčerko je vplivalo na zvišanje tožnikovih prejemkov (od 1. 4. 2011 dalje so znašali 361,42 EUR na osebo), s tem pa tudi na njegovo pravico do prejemanja veteranskega dodatka v pred tem odmerjeni višini.
sprejem otroka v vrtec - uvrstitev na seznam za sprejem v vrtec - kriterij stalnega prebivališča - stalnost prebivanja
ZPPreb v 2. členu predpisuje obveznost vsakogar, da prijavi stalno prebivališče, upoštevati pa je tudi treba, da v zadevah z velikim številom prijaviteljev, kakršen je tudi obravnavani (iz drugostopenjske odločbe je razvidno, da je moral vrtec odločiti o 321 vlogah za vpis), v katerih mora biti dokončno odločeno v nekaj mesecih, ni mogoče za vsakega od staršev voditi ugotovitvenega postopka glede časa dejanskega bivanja v občini, zato je čas (stalnost) prebivanja utemeljeno vezana na čas, ko je bilo stalno prebivališče prijavljeno za vpis v register stalnega prebivalstva.
Poleg tega ima upoštevanje uradno evidentiranega stalnega prebivališča na podlagi zavezančeve prijave in na tej podlagi ugotovljena stalnost prebivanja v občini, utemeljeno podlago v povezavi med to okoliščino in financiranjem občine, ki kot samoupravna lokalna skupnost ustanavlja in financira delovanje vrtcev na svojem območju.
ZSVarPre člen 66, 68. ZDSS-1 člen 7, 7/1, 63, 63/1.
stvarna pristojnost - naknadno preverjanje pogojev za dodelitev socialnovarstvenih prejemkov - socialni spor - molk organa
Tožeča stranka vlaga tožbo, s katero izpodbija odločbo CSD, s katero je ta, na podlagi 66. in 68. člena ZSVarPre, po uradni dolžnosti ugotavljal ali upravičenci, ki so bili ob začetku uveljavitve ZSVarPre upravičeni do denarne socialne pomoči po ZSV ali varstvenega dodatka po ZVarDod ali državne pokojnine po ZPIZ-1, izpolnjujejo pogoje za dodelitev socialnovarstvenih prejemkov tudi po ZSVarPre.
ZDSS-1 izrecno določa, da je socialno sodišče pristojno za odločanje v socialnih sporih o pravici do socialnih prejemkov iz različnih naslovov, če je njihov namen reševati socialno varnost upravičenca in če je za priznanje pravice do takega prejemka odločilen premoženjski cenzus. Stvarna pristojnost Delovnega in socialnega sodišče v Ljubljani je podana tudi glede odločanja o pravici do plačila prispevka za obvezno zdravstveno zavarovanje in do kritja razlike do polne vrednosti zdravstvenih storitev.
vojni veteran - priznanje statusa vojnega veterana - član poklicne gasilske enote - pomanjkljivo ugotovljeno dejansko stanje
Odločitev prvostopenjskega organa, da tožnik ne izpolnjuje pogojev za priznanje statusa vojnega veterana po določbah ZVV, po presoji sodišča temelji na pomanjkljivo ugotovljenem dejanskem stanju ter pomanjkljivi obrazložitvi, zaradi česar izpodbijane odločitve niti ni mogoče preizkusiti.
sprejem otroka v vrtec - uvrstitev na čakalni seznam - izpolnjevanje pogojev - prednosti vrstni red
Osnovni pogoj za sprejem v vrtec je starost 11 mesecev (drugi odstavek 20. člena ZVrt oz. 18. člen Odloka o sprejemu predšolskih otrok v vrtec Martin Krpan Cerknica), pogoji iz 19. člena Odloka pa so dodatni pogoji za uvrstitev otrok oz. za določanje prednostnega vrstnega reda sprejema otrok v vrtec.
Meja socialne varnosti za upravičence do socialno varstvenih storitev je predpisana. Ker zakon in uredba ne omogočata prilagajanja njene višine dejanskim potrebam upravičencev, tožnik s predlogom, da se mu vračilo prejetega poračuna pokojnine ne naloži, ne more uspeti.
ZSV člen 100, 100/5. Uredba o merilih za določanje oprostitev pri plačilih socialno varstvenih storitev člen 31, 31/2.
storitve institucionalnega varstva - plačilo storitve institucionalnega varstva - oprostitev plačila institucionalnega varstva - višja oprostitev plačila institucionalnega varstva od predpisane višine - meja socialne varnosti zavezanca - posebne okoliščine na strani zavezanca za plačilo
Ker tožnica živi in dela v Nemčiji, kjer je življenjski standard višji od življenjskega standarda v Sloveniji, in ker so v Nemčiji tudi življenjski stroški posameznika posledično višji, upravni organ svoje odločitve ne bi smel opreti zgolj na merila Uredbe o merilih za določanje oprostitev pri plačilih socialno varstvenih storitev, ki določajo način izračuna plačilne sposobnosti zavezanca, pač pa bi moral glede na posebne okoliščine na strani zavezanke (življenje in delo v tujini) uporabiti določbi petega odstavka 100. člena ZSV in drugega odstavka 31. člena navedene uredbe, ki upravni organ pooblaščata, da zavezancu določi višjo oprostitev, kot bi jo določil ob uporabi splošnih določb uredbe.
denarna socialna pomoč - odpis neupravičeno prejete denarne socialne pomoči - merila za odpis
Možnost oziroma nemožnost za izboljšanje materialnega pravnega položaja ni navedena med merili za odpis dolga, zato je toženka s tem, ko je sporno odločitev oprla na merilo, ki ga predpisi ne določajo, ni pa ugotavljala meril, ki jih predpisi določajo, kršila materialno pravo, zaradi česar je ostalo dejansko stanje nepopolno ugotovljeno.
ZSV člen 100. Uredba o merilih za določanje oprostitev pri plačilih socialno varstvenih storitev člen 2, 2/3, 2/8, 6, 6/1, 6/1-4, 18, 18/1, 19, 19/2.
institucionalno varstvo - zavezanec za plačilo stroškov - pogodba o preužitku - oprostitev plačila
Uredba o merilih za določanje oprostitev pri plačilih socialno varstvenih storitev kot zavezanca ne opredeljuje le osebe, ki se je k plačilu stroškov institucionalnega varstva zavezala z izvršljivim pravnim naslovom, temveč tudi osebe, ki so se k temu zavezale s pravnim poslom, čeprav niso dale soglasja za njegovo neposredno izvršljivost.
Zavezanec, ki se je s pravnim poslom zavezal plačevati stroške oskrbe institucionalnega varstva, pa je do oprostitve upravičen pod enakimi pogoji kot upravičenec in kot drugi zavezanci (npr. družinski člani).