S poravnavo, ki ima učinek izročilne pogodbe, se je tožnikov sin, ki je hkrati postal lastnik očetove nepremičnine, zavezal, da bo očetu zagotovil dosmrtno brezplačno bivanje v stari hiši, zagotovil brezplačno ogrevanje, vodo in elektriko, mu omogočil prost dostop do stare hiše, možnost gibanja po vsem posestvu, možnost parkiranja osebnega avtomobila in namestitev poštnega nabiralnika. Prav tako se je zavezal, da mu bo v primeru bolezni ali starostne onemoglosti zagotovil pomoč in postrežbo, bodisi sam ali po drugih osebah. Glede na naravo zgoraj navedene poravnave sodišče ugotavlja, da ji ni mogoče pripisati lastnosti izvršljivega pravnega naslova ali pravnega posla v smislu 557. člena Obligacijskega zakonika (pogodba o dosmrtnem preživljanju), torej ni mogoče v tej poravnavi dogovorjene obveznosti zagotavljanja oskrbe na domu razlagati drugače, kot je dogovorjena.
vojni veteran - zdravstveno varstvo - pravica do plačila zdravstvenih storitev v višini razlike do polne vrednosti storitev - veteranski dodatek - načelo zaupanja v pravo
S tem, ko upravna enota tožnice skupaj z vabilom v zvezi z njeno pritožbo ni pozvala, naj s seboj prinese tudi zdravstveno dokumentacijo, ni kršila upravnega postopka. Tožnica bi namreč morala, poleg trajne popolne izgube delovne zmožnosti, izkazati tudi izpolnjevanje pogojev za pridobitev veteranskega dodatka. V zadevi pa ni sporno, da teh pogojev ne izpolnjuje. Tožničino zdravstveno stanje, na katerega se sklicuje v tožbi, ni pravno relevantno. Pravica do veteranskega dodatka je namreč po določbi 8. člena ZVV odvisna od višine prejemkov na družinskega člana.
18. člen Ustavnega zakona za izvedbo Temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije v tem primeru ni uporabljiv, saj tožnica statusa vojnega veterana ni imela priznanega še v času bivše SFRJ.
V obravnavanem primeru ne gre za nedopusten poseg v načelo zaupanja v pravo iz 2. člena Ustave RS. To načelo posamezniku zagotavlja, da mu država njegovega pravnega položaja ne bo poslabšala arbitrarno, torej brez stvarnega razloga, utemeljenega v prevladujočem in legitimnem javnem interesu. Z določbami ZUJF po presoji sodišča v pravice tožnice ni bilo poseženo na način, ki bi bil, ob upoštevanju gornjih kriterijev, nedopusten. Z zakonom so namreč socialno šibkejšim vojnim veteranom veteranske pravice še vedno zagotovljene. Ne zagotavljajo pa se več ostalim vojnim veteranom, in sicer zaradi slabega stanja javnih financ, kar po mnenju sodišča pomeni stvarni razlog.
Za odločanje o pravici do socialnih prejemkov iz različnih naslovov, je stvarno pristojno socialno sodišče, če je njihov namen reševati socialno varnost upravičenca in če je za priznanje pravice do tega prejemka odločilen premoženjski cenzus.
vojni veteran - zdravstveno varstvo - pravica do plačila zdravstvenih storitev v višini razlike do polne vrednosti storitev - pogoji za priznanje pravice - veteranski dodatek
ZUJF je priznanje pravic po ZVV omejil na veterane, ki so dopolnili 55 let starosti ali je pri njih nastala trajna popolna izguba delovne zmožnosti. Pravico do plačila zdravstvenih storitev v višini razlike do polne vrednosti storitev, zagotovljenih v okviru obveznega zavarovanja, kot eno od pravic (do zdravstvenega varstva) po ZVV je še dodatno omejil tako, da je do plačila omenjenih zdravstvenih storitev vojni veteran upravičen le, če prejema veteranski dodatek ali če izpolnjuje pogoje za pridobitev veteranskega dodatka. Pravica do veteranskega dodatka je odvisna od višine prejemkov na družinskega člana. Zdravstveno stanje, na katero se sklicuje tožnik, in povečani stroški iz tega naslova tako ne pomenijo pravno relevantnih okoliščin za odločitev v zadevi.
Pravilnik o zdraviliškem in klimatskem zdravljenju vojnih invalidov člen 2. ZVojI člen 97, 98, 99. ZZVN člen 20.
pravica do zdraviliškega in klimatskega zdravljenja - napotitev na zdraviliško zdravljenje - vrsta bolezni
Upravičenost do zdraviliškega in klimatskega zdravljenja ugotavlja upravna enota oziroma ministrstvo na podlagi izvedenskih mnenj, to je v tem primeru izvidov in mnenj pristojne zdravniške komisije. V konkretnem primeru nobena od zdravniških komisij ni izdala pozitivnega izvida in mnenja in sicer iz razloga, ker predmetna bolezen ne predstavlja indikacije za napotitev na zdraviliško zdravljenje.
Na podlagi določbe 124. člena ZZZDR je prvostopenjski organ pravilno določil tožnika za zavezanca. V zvezi z dohodkom matere tožnika, organ nepremičnin matere tožnika ni upošteval, ker nepremičnine niso ne dohodki in tudi ne prejemki ter tako pravilno tožnika določil za zavezanca.
ZZZDR člen 191, 191-1, 192, 192/1, 193. ZUP člen 42, 129, 129/1, 129/1-2.
soglasje skrbnika - odobritev pravnega posla - stranka v postopku - zavrženje vloge
Tožnik ni skrbnik A.A., ki je kot prodajalec sklenil prodajno predpogodbo z dne 29. 12. 2004, temveč njegov sopogodbenik (kupec). Glede na takšno dejansko stanje pa relevantni materialni predpis (ZZZDR) tožniku ne daje položaja (aktivne) stranke v postopku odobritve pravnega posla z osebo, ki je pod skrbništvom. Zahtevo za začetek postopka odobritve pravnega posla je torej vložila oseba (tožnik), ki v tem postopku ne uveljavlja ali ne ščiti kakšnih svojih pravic ali pravnega interesa, zato mu ne gre položaj (aktivne) stranke v predmetnem upravnem postopku.
vojni veteran - status vojnega veterana - organizator manevrske strukture narodne zaščite na lokalnem nivoju
Med strankama ostaja sporno, ali tožnik izpolnjuje pogoje iz 2.a člena ZVV za priznanje statusa vojnega veterana - organizatorja manevrske strukture narodne zaščite na lokalnem nivoju. Za to ni odločilno, ali je tožnik imel pisno potrdilo o opravljanju te funkcije. Bistveno je, da bi iz dokaznega postopka izhajalo, da je bil na to funkcijo imenovan s strani pristojnih organov in da jo je tudi opravljal. Tega pa v postopku ni dokazal.
vojni invalid - pravica do dodatka za pomoč in postrežbo
Sodišče ne dvomi v to, da tožnik za opravljanje večine osnovnih življenjskih potreb potrebuje dodatek za pomoč in postrežbo, vendar iz mnenj zdravniških komisij prve in druge stopnje, ki sta bili podlagi za odločitev v tej zadevi, izhaja, da ga potrebuje izključno na podlagi bolezni, ki niso bile upoštevane za priznanje vojne invalidnosti (torej ne na podlagi priznane vojne invalidnosti), zato toženka ni imela podlage, da mu prizna pravico do dodatka za pomoč in postrežbo na podlagi vojne invalidnosti.
ZPP člen 19, 23, 23/1. ZUPJS člen 38, 38/3. ZDSS-1 člen 63.
dodelitev državne štipendije - dodelitev subvencije malice - molk organa - stvarna pristojnost - socialni spor
Ker je v obravnavanem primeru sodno varstvo zagotovljeno v socialnem sporu, v katerem je stvarno pristojno odločati socialno in ne upravno sodišče, je to sodišče na podlagi določb 19. člena ter prvega odstavka 23. člena ZPP, v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1, izreklo, da ni stvarno pristojno za odločanje v zadevi, ter odločilo, da se po pravnomočnosti tega sklepa zadeva odstopi Delovnemu in socialnemu sodišču v Ljubljani.
ZUS-1 člen 22, 22/1. ZPP člen 19, 23, 23/1. ZDSS-1 člen 63. ZUPJS člen 38, 38/3.
plačilo programa vrtca - znižanje plačila - otroški dodatek - stvarna pristojnost - socialni spor
Odločitev o znižanju plačila za programe vrtca in upravičenosti do otroškega dodatka temelji na določbah ZUPJS. Po tretjem odstavku 38. člena navedenega zakona pa v sporih zoper odločbe ministrstva, izdane po tem zakonu, odloča pristojno socialno sodišče. Ker je torej v obravnavanem primeru sodno varstvo zagotovljeno v socialnem sporu, v katerem je stvarno pristojno odločati socialno in ne upravno sodišče, je to sodišče izreklo, da ni stvarno pristojno za odločanje v zadevi, ter odločilo, da se po pravnomočnosti tega sklepa zadeva odstopi Delovnemu in socialnemu sodišču v Ljubljani.
ZSV člen 11, 11/1, 11/1-4. ZUP člen 43, 129, 129/1, 129/1-2.
premestitev v dom starejših občanov - postavitev skrbnika za poseben primer - stranka v postopku
Zavrženje pomeni, da upravni organ zato, ker niso izpolnjeni formalni pogoji za pričetek postopka, vloge sploh ne obravnava po vsebini. Kot pravno pomembnih zato ni mogoče obravnavati okoliščin, ki bi bile pomembne za vsebinsko odločanje v zadevi, torej za morebitno postavitev tožnika za skrbnika za poseben primer.
vojni veteran - status vojnega veterana - pogoji za priznanje statusa vojnega veterana - oseba, mlajša od 15 let
V upravnem postopku je bilo ugotovljeno, da je tožnik v času 2. svetovne vojne v domačem okolju, pomagal pri prenašanju pošte in hrane partizanom, v okviru svojih zmožnosti kot otrok osmih oziroma devetih let. Ugotovljeno po presoji sodišča, na podlagi določb ZVV, ni podlaga za priznanje statusa vojnega veterana.
Organ je pri višini tožničine obveznosti izhajal iz njene pogodbene zaveze, drugih okoliščin, na katere se sklicuje tožnica, kot so njene premoženjske razmere, zato ni bilo mogoče mogoče upoštevati.
Odlok o dodeljevanju denarne pomoči iz sredstev proračuna Občine Lendava člen 3, 4.
občinska denarna pomoč - pogoji za dodelitev občinske denarne pomoči - namen denarne pomoči
Tožnik se je zaradi nizkih dohodkov ter prometne nesreče, v kateri je bil udeležen, sicer znašel v težki materialni situaciji, vendar pa mu denarna pomoč ne pripada, saj iz občinskega odloka izhaja, da je denarna pomoč namenjena zagotavljanju osnovnih eksistenčnih potreb upravičenca.
vojni veteran - status vojnega veterana - ista upravna stvar - pravnomočna odločba - zavrženje ponovne zahteve za priznanje statusa vojnega veterana
Upravni organ mora zahtevo stranke zavreči, če ob njenem predhodnem preizkusu ugotovi, da je bilo o stvari že pravnomočno odločeno ter da je bila izdana zavrnilna odločba, dejansko ali pravno stanje, na katero se opira zahtevek, pa se ni spremenilo.
ZSV člen 100, 100/3, 100/4. ZZDR člen 124. Uredba o merilih za določanja oprostitev pri plačilih socialno varstvenih storitev člen 2, 3, 3-3, 18, 18/1.
V smislu 100. člena ZSV je tožnica zavezanka za plačilo kot oseba, ki jo z upravičenko do storitve (njeno materjo) veže preživninska obveznost (3. točka 3. člena Uredbe o merilih za določanje oprostitev pri plačilu socialno varstvenih storitev). Po prvem prvem odstavku 124. člena ZZDR je namreč polnoletni otrok dolžan po svojih zmožnostih preživljati svoje starše, če ti nimajo dovolj sredstev za življenje in si jih ne morejo pridobiti.
Ker sta tožnik in njegov brat zakonita zavezanca za (do)plačilo storitev institucionalnega varstva, tožnik pa tudi še pogodben, občina k plačilu upravičenčeve oprostitve ni dolžna prispevati, vse dokler njun prispevek ostaja izpod meje njune plačilne sposobnosti in pogodbene obveznosti. Vprašanje uveljavljanja regresnih zahtevkov obeh zavezancev do upravičenčevega premoženja pa ni predmet odločanja v tem sporu.
ZSV člen 41. ZDavP-2 člen 101, 101/4. Pravilnik o izvajanju Zakona o davčnem postopku člen 37, 37/2.
denarna socialna pomoč - vračilo neupravičeno prejete denarne socialne pomoči - odpis dolga - pogoji za odpis
Mesečni dohodek, ki ga prejema tožnik, presega 60 odstotkov osnovnega zneska minimalnega dohodka, določenega z zakonom, ki ureja socialno varstvene storitve, zato je bilo treba njegovo vlogo za odpis neupravičeno prejete denarne socialne pomoči zavrniti. Tožnik pa lahko še vedno predlaga obročno plačilo dolga.