ZVV člen 6, 6/1. ZUJF člen 100, 231, 231/1, 231/2.
vojni veteran - pravica do varstva po zvv - zdravstveno varstvo - pravica do plačila zdravstvenih storitev v višini razlike do polne vrednosti storitev - razveljavitev predhodno izdane odločbe
Z uveljavitvijo ZUJF ima pravico do varstva po ZVV vojni veteran, ko dopolni 55 let starosti ali je pri njem nastala trajna popolna izguba delovne zmožnosti.
Upravne enote po uradni dolžnosti ugotavljajo, ali upravičenci do plačila zdravstvenih storitev v višini razlike do polne vrednosti storitev, zagotovljenih v okviru obveznega zavarovanja, od 1. 1. 2013 dalje še izpolnjujejo pogoje za pridobitev te pravice po tem zakonu, in če ugotovijo, da jim ta pravica ne pripada več, razveljavijo odločbo o tej pravici, priznani na podlagi zakona. Takšna zakonska ureditev, kot je že odločilo Ustavno sodišče, ni v neskladju z Ustavo.
vojni veteran - pravica do zdravstvenega varstva - odvzem pravice do zdravstvenega varstva - pravica do plačila zdravstvenih storitev - pogoji za priznanje pravice - varstveni dodatek
Dohodki tožnika in njegovega zakonca presegajo predpisani cenzus za priznanje veteranskega dodatka, kar pomeni, da mu ne pripada pravica do zdravstvenega varstva po ZVV.
ZUS-1 člen 5, 36, 36/1, 36/1-3, 36/1-4. ZSV člen 81, 85, 85/2.
izločitev organa - izločitev uradne osebe - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - prenos krajevne pristojnosti - pravni interes
V upravnem sporu ni mogoče izpodbijati vsakega upravnega akta, ampak le tistega, ki po materialnem kriteriju vsebuje vsebinsko odločitev o materialnopravno določeni pravici, obveznosti ali pravni koristi tožeče stranke. Če gre za akte, ki pomenijo zgolj procesno odločitev, so ti lahko predmet presoje v upravnem sporu samo takrat, če tako določa zakon. Sklep o zavrženju zahteve za izločitev centra za socialno delo in posredno s tem tudi uradnih oseb, je odločitev procesne narave in ni upravni akt, ki ga je dopustno izpodbijati v upravnem sporu. Tožena stranka bo lahko izločitev uradnih oseb uveljavljala z morebiti vloženim pravnim sredstvom zoper odločbo o vsebinski odločitvi centra za socialno delo v zvezi s sporno zadevo.
vojni veteran - pravica do zdravstvenega varstva - poseganje v pridobljene pravice
V obravnavanem primeru je prvostopenjski organ izdal izpodbijano odločbo na podlagi določbe 6. člena in 15. člena ZVV v povezavi z določbami 100. člena in 101. člena ZUJF ter v postopku, določenim z 231. členom ZUJF. Po slednjem se upravičencem, ki so na dan uveljavitve ZUJF upravičeni do pravice do plačila zdravstvenih storitev v višini razlike do polne vrednosti storitev, zagotovljenih v okviru obveznega zavarovanja po zakonu, ta pravica zagotavlja do 1. januarja 2013. Z odločbo, izdano v tem postopku, upravna enota razveljavi odločbo o tej pravici, priznani na podlagi zakona, če ugotovi, da vojnemu veteranu po tem zakonu ta pravica od 1. januarja 2013 ne pripada. Na tej podlagi je prvostopenjski organ izdal izpodbijano odločbo, potem, ko je ugotovil, da tožnik še ni dopolnil 55. let starosti in da ni trajno popolnoma nezmožen za delo.
vojni veteran - status vojnega veterana - pogoji za priznanje statusa vojnega veterana
Tožena stranka je pravilno ugotovila dejansko stanje in na tej podlagi pravilno zavrnila tožnikovo zahtevo za priznanje statusa vojnega veterana. Ob upoštevanju odločbe Ministrstva za obrambo in ob nespornem dejstvu, da tožnik z navedenim ministrstvom ni bil v pogodbenem razmerju, namreč ni imela podlage za ugotovitev, da je bil tožnik v pravno relevantnem obdobju delavec Ministrstva za obrambo. Prav zato je v skladu z 2.a členom ZVV organ prve stopnje preveril tudi, ali sodi tožnik med osebe, ki po 7. alinei 2. člena ZVV sicer ne izpolnjujejo pogojev, so pa vojni veterani po drugem odstavku 2.a člena ZVV, ker so po odločitvi organizatorja maneverske strukture narodne zaščite izvajale obveščevalne in protiobveščevalne dejavnosti. Ker po tretjem odstavku 2.a člena ZVV šteje za organizatorja maneverske strukture oseba, ki opravlja funkcijo republiškega sekretarja za obrambo, je organ prve stopnje ravnal pravilno, ko je zavrnil izvajanje preostalih dokazov, saj tožnik, ki sploh ni zatrjeval, da je deloval po odločitvi sekretarja za obrambo, z njimi tega dejstva ni dokazoval. Po oceni sodišča je namreč zmotno stališče tožnika, ki meni, da se lahko šteje za organizatorja maneverske strukture narodne zaščite tudi oseba, ki je opravljala dolžnosti republiškega podsekretarja za obrambo.
vojni veteran - status vojnega veterana - pogoji za priznanje statusa vojnega veterana - uslužbenec Slovenskih železnic
Status vojnega veterana po določbah ZVV mogoče priznati le osebi, ki dokaže vse okoliščine, ki jih zahteva zakon, delovanje zunaj okvira, ki ga določa ZZV, pa ne more biti podlaga za pridobitev zadevnega statusa, zato tožničino delo v času osamosvojitvene vojne ne more predstavljati podlage za priznanje statusa vojnega veterana.
ZIKS-1 člen 169, 170, 170/3, 199, 200. ZSV člen 54, 102.
inšpekcijski postopek - ukrep inšpektorja za delo - vzgojni ukrep oddaje mladoletnika v zavod za usposabljanje - usmeritev v posebni program vzgoje in izobraževanja - izvršitev ukrepa
Pristojni center za socialno delo je dolžan začeti izvrševati vzgojni ukrep najpozneje v 30-ih dneh od prejema odločbe, s katero je ukrep izrečen. Ker se je center za usposabljanje, delo in varstvo upiral izvršitvi navedenega vzgojnega ukrepa, je inšpektor utemeljeno izdal inšpekcijski ukrep, s katerim je tožnici naložil, naj poskrbi za namestitev mladoletnika.
vojni veteran - status vojnega veterana - pravnomočno odločena zadeva - dejanska in pravna podlaga zahtevka
Tožnikov zahtevek za priznanje statusa vojnega veterana se opira na isto dejansko stanje in pravno podlago, na podlagi katere so že bile izdane pravnomočne zavrnilne odločbe. Ker se torej dejansko stanje in pravna podlaga od izdaje zavrnilnih odločb nista spremenila, je prvostopenjski organ ravnal pravilno, ko je ob uporabi četrtega odstavka 129. člena ZUP, tožnikov zahtevek zavrgel.
ZUP člen 147, 147/1, 147/3, 260, 260-1, 260-4, 263, 263/4, 263/5, 267. ZVV člen 2, 2-3.
vojni veteran - priznanje statusa vojnega veterana - obnova postopka - objektivni rok za obnovo postopka - predhodno vprašanje
V tožbi izpostavljeno vprašanje, od kdaj naprej je mogoče šteti, da je majhen otrok lahko zavestno aktivno sodeloval v narodnoosvobodilnem gibanju oziroma boju, ne pomeni predhodnega vprašanja v smislu določb ZUP. Ne gre namreč za vprašanje, ki bi lahko bilo kot samostojna celota predmet drugega postopka (in bi ga kot takšno lahko pristojni organ s svojo odločbo pozneje v bistvenih točkah drugače rešil), pač pa gre za vprašanje uporabe materialnega prava, to je določb tretje alineje 2. člena ZVV, ki kot pogoj za priznanje statusa vojnega veterana določajo udeležbo v narodnoosvobodilni vojni Slovenije. Glede na povedano sta upravna organa pravilno ugotovila, da obnovitveni razlog po 4. točki 260. člena ZUP ni verjetno izkazan in da zato tudi ni mogoče uporabiti petega odstavka 263. člena ZUP, ki omogoča obnovo postopka po poteku objektivnega triletnega roka od dokončnosti odločbe.
vojni veteran - zdravstveno varstvo - pravica do plačila zdravstvenih storitev v višini razlike do polne vrednosti storitev - pogoji za priznanje pravice - veteranski dodatek
ZUJF je priznanje pravic do varstva po ZVV omejil na veterane, ki so stari 55 let ali več ali pa so trajno popolnoma nezmožni za delo. Pravico do plačila zdravstvenih storitev v višini razlike do polne vrednosti storitev, zagotovljenih v okviru obveznega zavarovanja, kot eno od pravic (do zdravstvenega varstva) po ZVV, pa je ZUJF še dodatno omejil tako, da je do te pravice vojni veteran upravičen le v primeru, če prejema veteranski dodatek ali če izpolnjuje pogoje za pridobitev veteranskega dodatka.
Postopek sprejema v zavod in postopek odločanja o oprostitvah pri plačilu storitve institucionalnega varstva sta dva ločena postopka, zato v postopku odločanja o oprostitvah ni mogoče odločati tudi o upravičenosti do storitve za posameznega upravičenca.
Neutemeljen je ugovor tožečih strank, da ju njun oče ni preživljal. Zanju je, sicer na podlagi prisile sodišča, preživninske obveznosti izpolnjeval v obsegu in na način, do katerega je bil sposoben. Glede na njegovo osebno stanje in premoženjske razmere je namreč imel omejene možnosti za preživljanje svojih otrok.
Tožeči stranki, kljub pozivu upravnega organa, pred izdajo izpodbijane odločbe nista predložili potrebnih podatkov in dokazil, na podlagi katerih bi upravni organ prve stopnje lahko izračunal plačilno sposobnost in posledično njune oprostitve in prispevke. Zato je tudi po mnenju sodišča pravilno štel, da sta plačilno sposobni v višini oprostitve upravičenca, vsaka do 1/2.
Pravilnik o subvencioniranju bivanja študentov člen 23.
študent - podaljšanje bivanja v študentskem domu - subvencija za bivanje
Subvencija za bivanje v študentskem domu se dodeljuje za čas trajanja enega študijskega programa na prvi stopnji ter se lahko izjemoma dodeli tudi študentu, ki mu je bil podaljšan status, vendar za največ eno leto.
Uredba o merilih za določanje oprostitev pri plačilih socialno varstvenih storitev člen 2, 2-1, 3, 3/4, 11, 11/1, 31, 31/3. ZSV člen 31, 31/1, 31/1-1. ZSVarPre člen 27. ZZZDR člen 124, 124/1.
Tožnica je lahko zavezanka za (do)plačilo socialno varstvene storitve za očeta, ker jo z njim veže preživninska obveznost po predpisih o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (kot je to določeno v 3. točki 2. člena Uredbe o merilih za določanje oprostitev pri plačilih socialno varstvenih storitev), po določbi prvega odstavka 124. člena ZZZDR pa je očeta dolžna preživljati le, če nima dovolj sredstev (in ne zgolj dohodkov in prejemkov v ožjem smislu) za življenje in si jih niti ne more pridobiti.
vojni veteran - status vojnega veterana - pogoji za priznanje statusa
Tožnica je v relevantnem času za priznanje statusa vojnega veterana opravljala delo administrativnega referenta s povečanim obsegom nalog, vendar z njihovim opravljanjem ni bila dejansko vključena v opravljanje nalog in dolžnosti pri obrambi Republike Slovenije.
Opravljanja dolžnosti v svojstvu organizatorja maneverske strukture narodne zaščite tožnica v postopku ni izkazala, niti ni izkazala, da je naloge opravljala na podlagi odločitve organizatorja manevrske strukture. Pomoč možu, organizatorju manevrske strukture, pa po presoji sodišča ne zadošča za priznanje statusa na podlagi 2. oz. 5. odstavka 2.a člena ZVV.
vojni veteran - status vojnega veterana - pogoji za priznanje statusa vojnega veterana - ista upravna zadeva - zavrženje vloge
Upravni organ mora po 4. točki prvega odstavka 129. člena ZUP zahtevo stranke zavreči, če pri njenem predhodnem preizkusu ugotovi, da je o stvari že bilo pravnomočno odločeno ter da je bila izdana zavrnilna odločba, dejansko ali pravno stanje, na katero se opira zahtevek, pa se ni spremenilo. Ni torej dovolj, da gre za identičen zahtevek, to je za zahtevo za priznanje statusa vojnega veterana in vpis v evidenco vojnih veteranov, pač pa mora biti zahtevek tak, da se opira na drugo pravno in dejansko podlago kot prejšnji. Kolikor temu ni tako, je mogoče govoriti o tem, da gre za dejansko za isto upravno stvar.
ZZZDR člen 218. ZUP člen 260, 260/9, 267, 267/1, 267/2.
skrbništvo - postavitev skrbnika - lastnost stranke v postopku - obnova upravnega postopka
Zavrženje pomeni, da upravni organ zato, ker niso izpolnjeni formalni pogoji za pričetek postopka, vloge po vsebini sploh ne obravnava. Izključno pravilnost in zakonitost sklepa o zavrženju tožničinega predloga za obnovo postopka, vloženega iz razloga po 9. točki 260. člena ZUP, pa je tudi predmet tega upravnega spora. Kot pravno pomembnih zato ni mogoče obravnavati ugovorov, ki se nanašajo na postopek postavitve skrbnice za posebni primer in njenih ravnanj.
zdravstveno varstvo - pravica do plačila zdravstvenih storitev v višini do polne vrednosti storitev - razveljavitev predhodno izdane odločbe - kršitev pravil postopka
Iz izpodbijane odločbe je razvidno, da je bila tožniku pravica do zdravstvenega varstva – plačila zdravstvenih storitev v višini razlike do polne vrednosti storitev enkrat že priznana, saj v prvem odstavku obrazložitve odločbe piše, da ima tožnik z odločbo upravne enote to pravico že priznano. Z izrekom izpodbijane odločbe pa ta odločba ni bila razveljavljena, kot to zahteva drugi odstavek 231. člena ZUJF. Upravni organ te odločbe tudi ni razveljavil s posebno odločbo. Novo odločbo o isti zadevi je mogoče izdati le, če se odpravi, razveljavi ali spremeni prejšnja odločba.
skrbnik za poseben primer - skrbnik denacionaliziranega premoženja - stranka v postopku
Kdo so lahko stranke postopka, je odvisno od postopkovnega predpisa, ki opredeljuje pojem stranke v procesnem smislu, torej ZUP, ter od materialnega predpisa, v tem primeru ZDen, ki določa, kdo ima v tem postopku kakšno pravico, obveznost ali neposredno pravno korist. Sodišče ugotavlja, da ima tožeča stranka v denacionalizacijskem postopku, v katerem je treba postaviti skrbnika za poseben primer, že priznano lastnost stranke v postopku, kar je po presoji sodišča pravilno upošteval že prvostopenjski upravni organ, zato je tej stranki tudi vročil odločbo. Udeležba v denacionalizacijskem postopku tožeči stranki daje pravni pravni interes v smislu 42. člena ZUP, zato je bila odločitev tožene stranke, ki je zavrgla pritožbo tožeče stranke zoper odločitev prvostopenjskega organa, iz razloga, ker je ni vložila upravičena oseba, nepravilna.
vojni veteran - status vojnega veterana - pogoji za priznanje statusa vojnega veterana - oboroženi pripadnik narodne zaščite
Upravni organ je pravilno ugotovil, da narodna zaščita v KS ni bila aktivirana. Zato delovanje tožnika, ki je kot član lovske družine z orožjem opravljal stražo, ne pomeni oboroženega pripadnika narodne zaščite v smislu ZVV.