ZMZ člen 3, 3/2, 28, 28/1, 28/1-3. ZUS-1 člen 65, 65/1.
mednarodna zaščita - subsidiarna oblika zaščite - informacije o stanju v izvorni državi - prosilec iz Ukrajine - spor polne jurisdikcije
V obravnavani zadevi narava stvari dopušča, da lahko sodišče odloči v sporu polne jurisdikcije, saj lahko sodišče tudi samo prizna tožnikoma subsidiarno obliko zaščite. Za tako odločitev pa dajejo zadostno podlago tudi podatki postopka in dejansko stanje, kot ga je sodišče ugotovilo na glavni obravnavi. Sodišče je ugotovilo, da tožnikoma grozi resna škoda v smislu 3. alineje 28. člena ZMZ, notranja zaščita po 68. členu ZMZ pa ne pride v poštev.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh
Ker je tožnik upravičen do denarne socialne pomoči, je bila njegova prošnja za BPP v tem postopku obravnavana kot prošnja za izredno BPP in se njegov finančni položaj ni ugotavljal. V skladu s prvim odstavkom 24. člena ZBPP pa se kot pogoji upoštevajo tudi okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero vlaga prosilec prošnjo za odobritev BPP, ki jih zakon primeroma našteva in med katerimi se presoja tudi, ali je zadeva očitno nerazumna oziroma ali ima zadeva verjeten izgled za uspeh ter jo je razumno sprožati. Pogoj iz prvega in tretjega odstavka 24. člena ZBPP ni izpolnjen, zato je izpodbijana odločba pravilna in zakonita.
upravni spor - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - sklep o zavrnitvi zahteve za izločitev uradne osebe - zavrženje tožbe
Sklep o zavrnitvi zahteve za izločitev uradne osebe v upravnem postopku, ki ga izpodbija tožnik, je odločitev procesne narave in ne sodi med sklepe, ki se po drugem odstavku 5. člena ZUS-1 lahko izpodbijajo v upravnem sporu. Sodišče je zato tožbo zavrglo na podlagi 4. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1.
dodelitev brezplačne pravne pomoči - podatki o premoženjskem stanju prosilca - zaposlitev - navajanje neresničnih podatkov
Tožnik je v prošnji za BPP navedel, da je brezposeln in s tem podatek, ki ob vložitvi prošnje ni ustrezal resnici. Vendar pa sklenitev pogodbe o zaposlitvi še ne pomeni, da je tožnik dosegel dohodke in da torej podatki o premoženjskem stanju (v ožjem pomenu), ki jih je navedel v vlogi, niso resnični. Po presoji sodišča so za odločitev o tem, ali gre za neresničen podatek iz petega odstavka 20. člena ZBPP, pomembni tudi podatki o dejansko prejetih dohodkih iz zaposlitve in s tem tisti podatki o premoženjskem stanju, ki vplivajo ali bi lahko vplivali na pravico do BPP in o katerih je bil tožnik, glede na to, da mu je bila BPP že dodeljena, v skladu z 41. členom ZBPP tudi sicer dolžan obveščati pristojno službo za BPP. Ti podatki oziroma te okoliščine v zvezi z zaposlitvijo pa pri odločanju niso bile upoštevane, čeprav je tožnik že v postopku pred pristojnim organom za BPP navajal in predlagal dokaze o tem, da dejansko pri delodajalcu ni začel delati in da zato tudi ni imel dohodkov iz zaposlitve.
Na računih so navedene pogodbe o poslovnem sodelovanju, vendar so te po vsebini tako splošne, da iz njih natančne vsebine poslovnega dogodka tudi po mnenju sodišča ni mogoče ugotoviti. Vsi sporni računi ne vsebujejo podatkov o vrsti in količini zaračunanih storitev. To pa je eden od pomembnih elementov, ki mora biti na računu naveden, da omogoča identifikacijo poslovnega dogodka in je tudi ena od obveznih sestavin računa, v skladu z določbo 82. člena ZDDV-1. Posledično davčnemu organu ni bilo potrebno ugotavljati in ocenjevati, ali so v zadevi podane relevantne objektivne okoliščine, ki naj bi v dokazovale, ali je tožnik vedel oz. bi moral vedeti, da je bila transakcija, na katero se sklicuje pri utemeljitvi pravice do odbitka DDV, povezana z goljufijo izdajatelja računa ali drugega gospodarskega subjekta višje v dobavni verigi.
Sporazum med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško o izogibanju dvojnega obdavčevanja in preprečevanju davčnih utaj v zvezi z davki od dohodka in premoženja člen 23, 23 /1. ZDoh-2 člen .
dohodnina - odmera dohodnine - dohodek za delo v tujini - odprava dvojne obdavčitve - odbitek v tujini plačanega davka - višina priznanega odbitka
V upravnem sporu ostaja sporen znesek v tujini plačanega davka od dohodkov, ki so vključeni v osnovo za dohodnino, torej priznani znesek odbitka dohodnine. Sodišče ugotavlja, da je dejansko stanje v delu, ki se nanaša na višino davčne osnove, od katere je bil plačan davek na Hrvaškem, v postopku ostalo nerazjasnjeno. Razlogi izpodbijane odločbe so v tem delu bistveno pomanjkljivi. Do navedb tožnika v postopku, ki ga je v zvezi z vloženo pritožbo vodil organ prve stopnje, in obrazca IP, ki ga je v tej fazi postopka predložil tožnik in z njim dokazoval, da dohodek po vsebini predstavlja davčno osnovo (dohodek, ki obveznih prispevkov za socialno varnost ne vključuje), od katere je bil plačan davek v tujini, se tudi pritožbeni organ ni izrekel.
omejitev lastninske pravice - služnost v javno korist - stroški postopka - v zvezi z razlastitvenim postopkom nastali stroški - povrnitev stroškov postopka
Besedilo četrtega odstavka 105. člena ZUreP-1 „stroški, nastali v zvezi z razlastitvenim postopkom“ se nanaša na procesne stroške, kot jih našteva 113. člen ZUP. V delu, ko četrti odstavek 105. člena ZUreP-1 določa „stroške nastale v zvezi z razlastitvenim postopkom, plača razlastitveni upravičenec“, je določba četrtega odstavka 105. člena ZUreP-1 specialna procesna določba glede na določila ZUP o nosilcu procesnih stroškov. Da je temu tako, torej da zakon v četrtem odstavku ne imenuje kot odškodnino zgolj substančno odškodnino, odškodnino za stranske posledice – stranske stroške, povezane z razlastitvijo pa kot stroške, nastale v zvezi z razlastitvenim postopkom, izhaja tudi iz zgodovinske razlage predpisov, ki so v preteklosti na našem področju urejali razlastitev. Iz določb krovnih zakonov, v katerih je bila urejena razlastitev v Sloveniji, izhaja, da je bila določba o nosilcu procesnih stroškov že pred ZUreP-1 specialna določba glede na ZUP.
V konkretnem primeru je sporen znesek odbitka tujega davka, ki je bil upoštevan pri odmeri dohodnine tožniku za leto 2010. Pri tem je sporna višina zneska, od katerega je bil ta davek izračunan, in s tem vsebina pojma „dohodek“ iz potrdila hrvaškega davčnega organa, ki ga je tožnik predložil v ugovoru zoper informativni izračun in za katerega trdi, da ne prestavlja celotnega zneska (plače), izplačanega za delo na Hrvaškem in s tem celotnega zneska, ki je bil obdavčen na Hrvaškem in ki se kot takšen upošteva pri izračunu spornega odbitka davka, plačanega v tujini, temveč da gre za znesek (plače), ki je že zmanjšan za prispevke. Okoliščine, ki vplivajo na višino davčne osnove, od katere je bil plačan davek na Hrvaškem, in s tem na višino odbitka tujega davka, ki se upošteva pri davčni odmeri, niso bile presojene, oziroma to vsaj iz razlogov davčnih odločb ni razvidno. Zato je sodišče tožbi ugodilo in izpodbijano odločbo odpravilo ter zadevo vrnilo organu prve stopnje v ponovni postopek.
brezplačna pravna pomoč - dodelitev brezplačne pravne pomoči - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - verjetni izgled za uspeh - izvršilni postopek - izvršilni naslov
Notarski zapis predstavlja veljaven izvršilni naslov. Sodišče je v izvršilnem postopku vezano na omenjeni izvršilni naslov, ter ne more presojati njegove pravilnosti in zakonitosti in ne more vanj posegati.
ZKZ člen 19, 19/3, 19/3-2. ZZK-1 člen 40, 40/3, 40/3-1. SPZ člen 28, 43.
promet s kmetijskimi zemljišči - odobritev pravnega posla - notarski zapis - priposestovanje
Sodišče se ne more strinjati s tožnikom, da bi organ v postopku za odobritev predložene listine o priznanju lastninske pravice na podlagi priposestvovanja z dne 3. 8. 2012 moral tožnikovo vlogo zavreči, ker naj bi ne šlo za promet v smislu 17. člena ZKZ (pač pa za izvirno pridobitev lastninske pravice s priposestvovanjem) in tako ne za upravno zadevo.
Pravilen je zaključek prvostopenjskega organa, na katerem temelji izpodbijana odločba, da za odobritev pravnega posla ni izpolnjen pogoj iz druge alinee tretjega odstavka 19. člena ZKZ. Da bi šlo v obravnavanem primeru za promet s kmetijskimi zemljišči, za katerega odobritev pravnega posla ni potrebna, pa tožnik tudi ni zatrjeval.
evidentiranje urejene meje - ustna obravnava - vabilo na ustno obravnavo - neudeležba na ustni obravnavi - domneva strinjanja s predlagano mejo
Ker se tožnik in A.A. ustne obravnave nista udeležila, je geodetski organ v skladu z določbo drugega odstavka 38. člena ZEN pravilno štel, da se strinjata s potekom predlagane meje.
Pravilna je ocena prvostopnega organa v sklepu z dne 17. 4. 2013, da v vlogi niso bili navedeni konkretni in upravičeni razlogi, saj sta tožnik in žena zgolj splošno in neizkazano zatrjevala, da bosta odsotna ter da zato prosita za preložitev za tri mesece ali več, hkrati pa tudi, da bosta poskušala pridobiti dodatna izvedenska mnenja. Ob sklicevanju na načelo ekonomičnosti postopka in 102. člen ZUP, pa je prvostopni organ utemeljeno zavrnil predlog za preložitev naroka, hkrati pa je mogel nadaljevati s postopkom, saj pritožba zoper sklep ni dovoljena.
Naknadno prilagajanje zneska obresti glede na trimesečni EURIBOR indeks zaradi znižanja obrestne mere pomeni znižanje cene, zato gre za situacijo iz drugega odstavka 39. člena ZDDV-1. Na podlagi drugega odstavka 68. člena ZDDV-1 bi tožnik moral (na podlagi izdanih dobropisov družbe A. d.o.o.) napraviti popravek prvotnega odbitka vstopnega DDV.
Zavezančeva pravica do znižanja davčne osnove ni odvisna od kupčevega (leasingojemalčevega) soglasja, kot to meni tožnik. Zato je neutemeljena njegova trditev, da bi moral zaradi zavrnitve dobropisov davčni organ dodatno odmeriti DDV leasingodajalcu in ne tožniku kot leasingojemalcu.
ZMed člen 105, 106, 106/1, 106/1-3, 106/1-4, 108, 109, 109/1.
mediji - programske zahteve - izvajanje programskih zahtev - strokovni nadzor nad izvajanjem programskih zahtev in omejitev - dovoljenje za izvajanje radijske dejavnosti - začasen preklic dovoljenja - pristojnost za strokovni nadzor
Z opravo strokovnega nadzorstva v obsegu in po vsebini, kot izhaja iz izpodbijane odločbe, toženka ni omejevala časovnega intervala, v katerem se lahko radijske postaje združujejo v mreže, temveč je zgolj preverjala, ali tožnik izpolnjuje programske zahteve, ki izhajajo iz izdanih dovoljenj za izvajanje radijske dejavnosti, kjer so časovne omejitve predvajanja t.i. matičnega dela programov bile že določene in sicer na predlog samega izdajatelja radijskih programov, torej tožnika.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - objektivni pogoj - verjetni izgled za uspeh
Slabo finančno stanje tožnika, ki je v obravnavni zadevi sicer izkazano, samo po sebi še ne daje pravice do BPP. Prosilec mora v skladu z določbami ZBPP izpolnjevati tako finančni kot objektivni kriterij, ki je opredeljen v prvem odstavku 24. člena ZBPP. Tožnikova pričakovanja, da mu bo kot prejemniku denarne socialne pomoči avtomatično dodeljena BPP, so zato brez podlage v zakonu.
ZDen člen 19, 52. Odlok o načinu določanja vrednosti kmetijskih zemljišč, gozdov in zemljišč, uporabljenih za gradnjo, v postopku denacionalizacije člen 7, 7/1, 7/1-2.
denacionalizacija - odškodnina za nacionalizirano premoženje - višina odškodnine - namembnost zemljišča ob podržavljenju
Pri vrednotenju parcele, ki je bila v času podržavljenja po katastrski kulturi opredeljena kot vrt, zgolj podatek o katastrski kulturi, kot izhaja iz potrdila geodetskega organa o zemljiškokatastrskih podatkih, ne bi mogel biti upoštevan. Pravilnik za katastrsko klasifikacijo zemljišč, ki je veljal v času uveljavitve Odloka o načinu določanja vrednosti kmetijskih zemljišč, gozdov in zemljišč, uporabljenih za gradnjo, v postopku denacionalizacije s Prilogo 1, je v 2. točki prvega odstavka 7. člena (namreč) določil, da se v vrtove uvrščajo zemljišča, na katerih se gojijo vrtnine ali cvetje za prodajo, in na katerih je urejeno redno namakanje. Po podatkih Geodetske uprave Republike Slovenije pa v navedenem Pravilniku za katastrsko klasifikacijo zemljišč opredeljena katastrska kultura vrt ne ustreza katastrski kulturi vrt v času podržavljenja. Glede na to je po določbah zgoraj navedenega Odloka v postopku denacionalizacije mogoče vrednotiti zemljišča s katastrsko kulturo vrt le v primeru, če se ugotovi, da je v času podržavljenja šlo za zemljišča, na katerih so se gojile vrtnine ali cvetje za prodajo, in na katerih je bilo urejeno redno namakanje. V obravnavanem primeru pa organ v postopku, preden je zemljišče vrednotil kot vrt (da je ugotovil osnovno vrednost zemljišča), navedenih relevantnih dejstev ni ugotovil. Zato je odločil ob nepravilni uporabi materialnega predpisa.
inšpekcijski postopek - ukrepi občinskega inšpektorja - varovalni pas ceste - zagotovitev polja preglednosti
Prepovedano je izvajati ali opustiti kakršnakoli dela na javni cesti, na zemljiščih ali na objektih ob javni cesti, ki bi lahko škodovala cesti ali ogrožala, ovirala ali zmanjšala varnost prometa na njej.
upravni spor - začasna odredba - pogoji za izdajo začasne odredbe - vložena tožba zoper izpodbijani upravni akt - zavrženje zahteve za izdajo začasne odredbe
Osnovni pogoj za izdajo začasne odredbe v upravnem sporu je pravilno in pravočasno vložena tožba zoper akt, na katerega se zahteva za izdajo začasne odredbe nanaša.
davčna izvršba - izvršba na denarno terjatev dolžnika - ugovor dolžnikovega dolžnika - obstoj dolga
Sodišče sledi razlogovanju drugostopenjskega organa, da je med dolžnikom in dolžnikovim dolžnikom obstajal dolg v višini 31.347,34 EUR kot izhaja iz izpisa odprtih postavk in kot je bilo potrjeno s podpisano listino. Tožnik bi z ugovorom lahko uspel le, če bi za svoje trditve predložil ustrezne dokaze, da davčnemu dolžniku ni dolžan, da je dolg pogojen ali da dolg še ni dospel v plačilo v smislu drugega odstavka 174. člena ZDavP-2, česar pa ni storil.
odmera davka v posebnih primerih - ocena davčne osnove - sredstva za privatno potrošnjo - načelo materialne resnice - dokazno breme
V skladu s 77. členom ZDavP-2 dokazuje zavezanec za davek svoje trditve v davčnem postopku praviloma s pisno dokumentacijo, lahko pa predlaga tudi izvedbo dokazov z drugimi dokaznimi sredstvi. V primeru odsotnosti listinskih dokazov se tako lahko dejstvo oziroma trditve dokazujejo tudi z drugimi dokaznimi sredstvi, lahko tudi s pričami, če je glede na okoliščine primera ta dokazni predlog ustrezen in primeren ter ustrezno substanciran.
Dokapitalizacijo, financirano s strani tožnika, je davčni organ zajel med uporabo sredstev tožnika, ker je nakazal sredstva s svojega TRR za dokapitalizacijo pravne osebe G. d.o.o. Na tekočem računu tožnika davčni organ tudi ni našel vračila sredstev iz naslova financiranja dokapitalizacije pravne osebe s strani tožnika. Vsa nakazila s strani navedene družbe so bila namreč iz naslova vračila posojila.
Zemljišča je treba vrednotiti glede na njihov pravni status ob podržavljenju. Ker so bila sporna zemljišča podržavljena na podlagi Zakona o agrarni reformi in kolonizaciji, ki ni predpis, ki bi podržavljenim zemljiščem spreminjal namembnost, in ker vlagatelji zahteve za denacionalizacijo v ponovnem postopku tudi niso predložili dokazil o tem, da bi bila zemljišča v času podržavljenja, to je v letu 1946 v načrtih stanovanjsko komunalne gradnje predvidena za zidavo, je organ zemljišča vrednotil kot kmetijska zemljišča na podlagi določb Odloka o načinu določanja vrednosti kmetijskih zemljišč, gozdov in zemljišč, uporabljenih za gradnjo, v postopku denacionalizacije, ob tem da je na podlagi četrtega odstavka 44. člena ZDen priznal tudi dodatno vrednost po določbah PMOKSNZ.