odvzem poslovne sposobnosti – začetek učinkovanja odločbe – stroški postopka
Odločba o delnem ali popolnem odvzemu poslovne sposobnosti je konstitutivnega značaja, ker sodišče z njo spreminja osebni status človeka. Takšna odločba začne učinkovati, ko postane formalno pravnomočna. Nepravilen je zaključek, da vsak udeleženec trpi svoje stroške postopka, saj ni bilo upoštevano, da je bil postopek izveden predvsem v interesu nasprotne udeleženke.
Širjenje solidarne odgovornosti delodajalca prenosnika tudi na primere, ko delavcu preneha delovno razmerje zaradi odpovedi pogodbe o zaposlitvi v posledici stečajnega postopka nad delodajalcem prevzemnikom (ali na podlagi odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov) ni sprejemljivo, saj za to ni podana pravna podlaga niti v 73. členu ZDR niti v Direktivi sveta 2001/23/ES o približevanju zakonodaje članic v zvezi z ohranjanjem pravic delavcev v primeru prenosa podjetij, obratov ali delov podjetij ali obratov.
invalid III. kategorije - pravica do dela s krajšim delovnim časom - omejitve pri delu - dokazovanje - sodni izvedenec
Tožnikova delovna zmožnost je okrnjena do te mere, da je utemeljen 4 urni delavnik z omejitvami. Popoškodbena stresna motnja pri tožniku je zelo izrazita, ta stresna motnja pa se navezuje na kronični bolečinski sindrom in operacije, ki jih je tožnik imel. Kronične bolečine pri njem povzročajo stalno neskoncentriranost in glede na velike obremenitve, ki jih ima tožnik pri delu s strankami, to povzroča še dodatne probleme, posebej s psihološkega vidika, da ne more opravljati svojega dela tako, kot se od njega pričakuje.
pokojninska osnova - ponovna odmera - plače, izplačane v obliki vrednostnih papirjev - zavrženje zahteve
Tožena stranka v osnovo za odmero pokojnine ni vštela zneskov, ki jih je tožnica prejela kot del plače v obliki delnic. Tožnica se zoper odločbo ni pritožila, temveč je kasneje pri toženi stranki vložila zahtevo za ponovno odmero pokojnine. To zahtevo je tožena stranka ob sklicevanju na 4. točko prvega odstavka 129. člena ZUP utemeljeno zavrgla, saj je bilo o zadevi dokončno in pravnomočno odločeno, medtem ko ZPIZ-1 ponovne odmere ne ureja.
obnova postopka - nova dejstva in dokazi - pogoj nekrivde
Ker je tožnik v rednem postopku opustil dolžnost pravočasnega predlaganja dokazov z zaslišanjem prič (ki bi izpovedale o načinu izplačila dobička pri toženi stranki), ni izpolnjen pogoj nekrivde, da bi bil predlog za obnovo postopka utemeljen.
Tožnik v sicer pravočasno vloženem predlogu za obnovo postopka ni navedel novih dejstev ali predložil novih dokazov, ki bi lahko sami zase ali skupaj z že izvedenimi dokazi pripeljali do drugačne odločbe (navedel je le, da bi moral imeti kot dober delavec dovolj visoko pokojnino, da bi lahko preživljal družino). Zato je toženec njegov predlog za obnovo postopka utemeljeno zavrgel.
javni uslužbenec - plača - prevedba plače - sodno varstvo - rok za vložitev tožbe
Četrti odstavek 3. a člena ZSPJS določa zgolj procesno predpostavko za vložitev tožbe, to je pisno zahtevo javnega uslužbenca, da delodajalec ugotovi nezakonitost pri določitvi in izplačilu plače in da ravna v skladu z ZSPJS, ne določa pa roka, v katerem mora javni uslužbenec vložiti tožbo.
plača - prikrajšanje pri plači - sodno varstvo - predhodni postopek pri delodajalcu
Ob dejstvu, da se tožnikov tožbeni zahtevek nanaša na plačilo razlike v plači, je treba pri presoji, ali je tožnik izpolnil vse procesne predpostavke v zvezi s predhodnim postopkom pri delodajalcu, uporabiti specialen predpis, ki ureja sistem plač v javnem sektorju, tj. ZSPJS. Ta zakon ne določa roka za sodno varstvo. Kot procesno predpostavko določa zgolj vložitev pisne zahteve pri delodajalcu, ki jo je tožnik s posredovanjem listine, poimenovane kot odškodninski zahtevek, toženi stranki izpolnil.
invalid III. kategorije - pravica do dela s krajšim delovnim časom - omejitve pri delu
Mnenje komisije o obstoju podlage za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razloga invalidnosti ne dokazuje, da je pri tožnici prišlo do popolne izgube delovne zmožnosti, ker se mnenje nanaša le na vprašanje, ali delodajalec ne more izvršiti dolžnosti, ki mu jo nalaga ZPIZ-1 v 101. členu, torej ali delodajalec utemeljeno ne more ponuditi nove pogodbe o zaposlitvi delavcu invalidu.
prekluzija – grajanje procesnih kršitev – prvi narok za glavno obravnavo – neopravičen izostanek z naroka
Po prvem naroku za glavno obravnavo lahko stranke predlagajo nove dokaze in navajajo nova dejstva le, če jih brez svoje krivde niso mogle navesti na prvem naroku.
ZDSS-1 člen 43. ZIZ člen 272. ZDR člen 18, 110, 111.
začasna odredba - verjetno izkazana terjatev - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovodna oseba
V tej fazi postopka (v fazi odločanja o predlogu za izdajo začasne odredbe) terjatev še ni verjetno izkazana. Šele v nadaljnjem postopku bo treba razčistiti, ali je imel predsednik nadzornega sveta ustrezno pooblastilo za vodenje postopka in izdajo izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi tožniku - poslovodni osebi - ali pa bi moral izredno odpoved podati, da bi bila zakonita, nov začasni predsednik uprave.
javni uslužbenec - plača - dodatek k plači - dodatek za dvojezičnost - prevedba plače - sodno varstvo
Javni uslužbenec je za obdobje veljavnosti novega plačnega sistema (od 1. 8. 2010) upravičen do zakonito določene plače, ne da bi za priznanje in izplačilo takšne plače podajal pisne zahteve pri delodajalcu (tudi v primeru, če je v njegovi pogodbi o zaposlitvi določena plača v drugačni - nezakoniti - višini). Takšna zahteva lahko sicer glede na četrti odstavek 3.a člena ZSPJS predstavlja procesno predpostavko za sodno varstvo, ne more pa vplivati na pravico javnega uslužbenca do priznanja in prejemanja zakonito določene plače.
odpravnina - delovnopravna kontinuiteta - stari ZDR - prevzem delavcev
Že pred uveljavitvijo SKPG, ki je v 11. členu določala pogoje prevzema delavcev v drugo organizacijo, se je institut prevzema oziroma razporeditve k drugemu delodajalcu obravnaval kot delovnopravna kontinuiteta z vsemi posledicami.
Četudi pri ugotavljanju pokojninske osnove niso bili upoštevani vsi dohodki, od katerih so bili plačani prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, tožnik ne more doseči ponovne odmere pokojnine, o kateri je bilo odločeno z dokončno in pravnomočno odločbo. V tem primeru tudi toženec ni zavezan, da obnovi postopek po uradni dolžnosti.
ZPIZ člen 43, 43/1, 44, 185, 185/3, 270. ZUP člen 129, 124/1, 129/1-4.
pokojninska osnova - ponovna odmera - plače, izplačane v obliki vrednostnih papirjev - zavrženje zahteve
Tožena stranka v osnovo za odmero pokojnine ni vštela zneskov, ki jih je tožnica prejela kot del plače v obliki vrednostnih papirjev in ki so bili namenjeni notranjemu odkupu podjetja v postopkih lastninskega preoblikovanja. Tožnica se zoper odločbo ni pritožila, temveč je kasneje pri toženi stranki vložila zahtevo za ponovno odmero pokojnine. To zahtevo je tožena stranka ob sklicevanju na 4. točko prvega odstavka 129. člena ZUP utemeljeno zavrgla, saj je bilo o zadevi dokončno in pravnomočno odločeno, medtem ko ZPIZ-1 ponovne odmere ne ureja.
ZPIZ-1 člen 60, 60/1, 60/2, 60/2-3. ZPP člen 213, 213/2.
invalidnost – invalidska pokojnina
Pri tožniku, ki za opravljanje dela priučen monter centralne kurjave, ni več zmožen, je pa zmožen opravljati drugo delo v svojem poklicu oz. delo na drugem delovnem mestu z omejitvami, je podana III. kategorija invalidnosti. Tožbeni zahtevek na razvrstitev v I. kategorijo invalidnosti in priznanje pravice do invalidske pokojnine je zato neutemeljen.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja
Za zaključek, da je izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi zakonita, je bistveno, da je bilo upravljanje s tveganji ter pravilo o spoštovanju limitov določeno v splošnem aktu tožene stranke, s katerim je bil tožnik seznanjen. Prejel je tudi interno pooblastilo z navedenimi največjimi dovoljenimi vrednostmi poslov ter ostalimi omejitvami, pa je kljub temu v kratkem obdobju pri trgovanju s finančnimi instrumenti štirikrat zaporedno prekoračil predpisane limite.
ZZVZZ člen 80, 81, 82. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 244, 246. ZUP člen 129, 129/1, 129/1-4.
začasna nezmožnost za delo
Pri tožniku je prišlo do nenadnega poslabšanja zdravstvenega stanja, ki se je kazalo v tem, da se zaradi močnih bolečin v hrbtenici ni mogel več usesti in dvigniti brez opiranja na roke. Zaradi tega poslabšanja je osebni zdravnik utemeljeno podal predlog za ugotovitev začasne zadržanosti od dela imenovanemu zdravniku, ki bi mogel o predlogu odločiti po vsebini (in ga ne zavreči s sklicevanjem na 4. tč. 1. odst. 129. čl. ZUP).
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0071843
ZPP člen 180, 180/3. OZ člen 104, 104/1, 104/2, 104/3, 111, 112, 116, 116/2, 117, 329.
tožba – (ne)vezanost sodišča na pravno podlago tožbe – prenehanje pogodbe zaradi neizpolnitve – rok za izpolnitev pogodbe - pravočasna izpolnitev kot bistvena sestavina pogodbe - učinki razvezane pogodbe – razveza ali sprememba pogodbe zaradi spremenjenih okoliščin – nemožnost izpolnitve, za katero ne odgovarja nobena stranka – nemožnost izpolnitve, za katero stranka odgovarja
Ker sodišče upoštevaje določbo 3. odstavka 180. člena ZPP ni nikoli vezano na pomanjkanje opredelitve pravne kvalifikacije tožbenega zahtevka, kar pomeni, da je avtonomno pri pravni razlagi uveljavljanih tožbenih zahtevkov, je lahko sodišče samo pravno ovrednotilo dejstveni substrat v tej pravdi uveljavljanega tožbenega zahtevka.
Pogodba je razvezana po samem zakonu s trenutkom, ko poteče rok za izpolnitev pogodbe, ki predstavlja bistveno sestavino pogodbe. Za prenehanje pogodbe ni potrebno nobeno posebno dejanje stranke, ki je upravičena do izpolnitve. Namesto nje pogodbo razvezuje sama zakonska določba. Sodna odločba je v sporu dekleratorne narave in zgolj ugotavlja nastop posledice. To velja tudi v konkretnem primeru, ko sta se stranki dogovorili, da mora toženec v primeru neizpolnitve (vseh ali zgolj dela) svojih pogodbenih obveznosti vrniti vsa že prejeta sredstva, kar pomeni, da je njegova obveznost predstavljala celoto. Od omenjenega dne dalje so torej ex tunc nastali tudi učinki razvezane pogodbe.
Toženec je bil dolžan upoštevati zanj neugodne davčne obremenitve in se zato upoštevaje določbo 2. odstavka 112. člena OZ ne more sklicevati na spremenjene okoliščine v smislu 1. odst. 112. člena OZ, ko bi moral celo sam zahtevati razvezo pogodbe, pa niti tega ni storil, temveč je kljub temu s podpisom aneksa soglašal, da bo navkljub povišanim davčnim obveznostim izpolnil vse svoje obveznosti v fiksnem roku, kot pravilno ugotavlja sodišče prve stopnje.
postopek osebnega stečaja – odpust obveznosti stečajnega dolžnika – dolžina preizkusnega obdobja
Prvostopenjsko sodišče je pri določitvi preizkusnega obdobja upoštevalo dejstvo, da razlogi za dolžnikovo insolventnost ležijo v plačilni nedisciplini, ki vlada v gradbenem sektorju, saj predvsem zaradi neplačila svojih naročnikov dolžnik ni več zmogel financirati lastne samostojne dejavnosti (montaža lesnih izdelkov). Kljub temu, da gre za dejstvo, ki je v prid dolžniku, je določilo najdaljšo preizkusno dobo 5 let, pa čeprav je znesek prijavljenih in s strani upravitelja priznanih terjatev v višini 60.899,33 EUR ocenilo zgolj kot relativno visok znesek.