ZPIZ člen 185, 185/3, 270. ZUP člen 129, 124/1, 129/1-4.
pokojninska osnova - ponovna odmera - plače, izplačane v obliki vrednostnih papirjev - zavrženje zahteve
Tožena stranka v osnovo za odmero pokojnine ni vštela zneskov, ki jih je tožnica prejela kot del plače v obliki vrednostnih papirjev in ki so bili namenjeni notranjemu odkupu podjetja v postopkih lastninskega preoblikovanja. Tožnica se zoper odločbo ni pritožila, temveč je kasneje pri toženi stranki vložila zahtevo za ponovno odmero pokojnine. To zahtevo je tožena stranka ob sklicevanju na 4. točko prvega odstavka 129. člena ZUP utemeljeno zavrgla, saj je bilo o zadevi dokončno in pravnomočno odločeno, medtem ko ZPIZ-1 ponovne odmere ne ureja.
ZJU člen 24, 25, 25/1, 68, 68/1, 68/1-2, 68/3, 69. ZDR člen 54, 204, 204/3. ZPP člen 286, 286/1.
pogodba o zaposlitvi za določen čas - transformacija - trditveno breme - prekluzija - prvi narok za glavno obravnavo - preložitev naroka
Tožena stranka z navedbami (o razlogu za sklenitev pogodbe o zaposlitvi za določen čas s tožnico) v pripravljalni vlogi, ki jo je podala v roku, kot ga je določilo sodišče prve stopnje na prvem naroku za glavno obravnavo, ni prekludirana.
ZDR člen 109, 112, 112/1, 112/1-4, 112/2. ZPP člen 189, 279.b.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - odškodnina za čas odpovednega roka - odpravnina - delovnopravna kontinuiteta - vzročni postopek - litispendenca
Sodišče prve stopnje je v vzorčni zadevi ugotovilo, da so delavci tožene stranke (eden izmed teh delavcev je tožnik v konkretni zadevi) podali izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi toženi stranki po predhodnem pisnem opominu delodajalca na izpolnitev obveznosti in po pisnem obvestilu inšpektorja za delo. Ob ugotovitvi, da so takšne izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi zakonite, je sodišče prve stopnje zahtevku na plačilo odpravnine in odškodnine ugodilo. Ker v zvezi s tožnikom ni bistvenih posebnosti, ki bi predstavljale razlog za drugačno odločitev od tiste, ki je bila sprejeta v vzorčni zadevi, je sodišče prve stopnje ravnalo zakonito, ko je v celoti upoštevalo odločitev v vzorčni zadevi in sprejelo enako odločitev.
ZDR člen 42, 112, 112/1, 112/1-3, 112/2, 126, 130, 130/1, 131, 137, 166, 186, 186/1. ZEPD člen 12.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi delavca - bistveno zmanjšano plačilo za delo - odškodnina za čas odpovednega roka - odpravnina - plača - ustni dogovor - nadurno delo - nadomestilo plače - začasna nezmožnost za delo - povračilo stroškov v zvezi z delom - stroški prevoza na delo in z dela - dnevnice - odškodnina za neizkoriščen letni dopust - odškodninska odgovornost delavca - nasprotna tožba
Izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi, ki jo je podala tožnica, je zakonita, saj ji je tožena stranka v spornem obdobju izplačevala bistveno zmanjšano plačilo za delo, kot je bilo dogovorjeno s pogodbo o zaposlitvi. Pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi je tožnica pisno opomnila toženo stranko na izpolnitev obveznosti in o kršitvah pisno obvestila inšpektorja za delo, tako da je upravičena do odpravnine, določene za primer redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, in do odškodnine najmanj v višini izgubljenega plačila za čas odpovednega roka.
Verjeten izkaz nevarnosti, da bo uveljavitev upnikove terjatve onemogočena ali precej otežena, pomeni, da mora biti verjetno izkazano subjektivno delovanje dolžnika na način, da dolžnik aktivno deluje v smeri onemogočanja ali oteževanja uveljavitve upnikove nedenarne terjatve.
Toženka je pokojninsko dobo, plačo, vplačila prispevkov ter druga dejstva, ki vplivajo na pridobitev in odmero pravic, upoštevala po podatkih iz matične evidence. V delu, v katerem je tožnik dokazal, da je bilo dejansko stanje drugačno, kot je izhajalo iz podatkov v matični evidenci, je sodišče prve stopnje to upoštevalo in skladno s tem odločilo, da ima tožnik pravico do starostne pokojnine v višjem znesku.
Sodišče prve stopnje ni imelo podlage za zavrženje tožbe (kot nepopolne, brez navedbe zahtevka), saj jo je tožnica skladno s pozivom dopolnila, pa tudi sicer se v socialnih sporih o pravicah do in iz socialnih zavarovanj in socialnega varstva lahko zahtevek, ki ni zadostno opredeljen, opredeli najkasneje do konca poravnalnega naroka oz., če ni poravnalnega naroka, do konca prvega naroka za glavno obravnavo.
prekinitev postopka - poslovna sposobnost - pravdna sposobnost - pravni interes - zavrženje pritožbe
Dvom v poslovno oz. pravdno sposobnost stranke ni razlog za prekinitev postopka. Ne glede na to pa tožnikova pritožba zoper takšno odločitev (ki ni v tožnikovo škodo) ni dovoljena, saj tožnik zanjo ne izkazuje pravnega interesa.
invalid III. kategorije - pravica do dela s krajšim delovnim časom - omejitve pri delu
Mnenje komisije o obstoju podlage za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razloga invalidnosti ne dokazuje, da je pri tožnici prišlo do popolne izgube delovne zmožnosti, ker se mnenje nanaša le na vprašanje, ali delodajalec ne more izvršiti dolžnosti, ki mu jo nalaga ZPIZ-1 v 101. členu, torej ali delodajalec utemeljeno ne more ponuditi nove pogodbe o zaposlitvi delavcu invalidu.
prekluzija - prvi narok za glavno obravnavo - grajanje procesnih kršitev - neopravičen izostanek z naroka
Po prvem naroku za glavno obravnavo lahko stranke predlagajo nove dokaze in navajajo nova dejstva le, če jih brez svoje krivde niso mogle navesti na prvem naroku.
ZDR člen 204, 204/4. ZJU člen 24, 25. Kolektivna pogodba za negospodarske dejavnosti člen 40.
solidarnostna pomoč - sodno varstvo
Solidarnostna pomoč predstavlja prejemek iz delovnega razmerja. Terjatev iz tega naslova je tako imenovana čista denarna terjatev, ki jo delavec uveljavlja s tožbo pred delovnim sodiščem. Predhodni postopek pri delodajalcu ni predpisan. Četudi delodajalec v takšnem postopku zahtevo za priznanje in plačilo solidarnostne pomoči zavrne, to ne vpliva na odločitev o utemeljenosti tožbenega zahtevka.
plača - prikrajšanje pri plači - sodno varstvo - predhodni postopek pri delodajalcu
Ob dejstvu, da se tožnikov tožbeni zahtevek nanaša na plačilo razlike v plači, je treba pri presoji, ali je tožnik izpolnil vse procesne predpostavke v zvezi s predhodnim postopkom pri delodajalcu, uporabiti specialen predpis, ki ureja sistem plač v javnem sektorju, tj. ZSPJS. Ta zakon ne določa roka za sodno varstvo. Kot procesno predpostavko določa zgolj vložitev pisne zahteve pri delodajalcu, ki jo je tožnik s posredovanjem listine, poimenovane kot odškodninski zahtevek, toženi stranki izpolnil.
ZPIZ člen 43, 43/1, 44, 185, 185/3, 270. ZUP člen 129, 124/1, 129/1-4.
pokojninska osnova - ponovna odmera - plače, izplačane v obliki vrednostnih papirjev - zavrženje zahteve
Tožena stranka v osnovo za odmero pokojnine ni vštela zneskov, ki jih je tožnica prejela kot del plače v obliki vrednostnih papirjev in ki so bili namenjeni notranjemu odkupu podjetja v postopkih lastninskega preoblikovanja. Tožnica se zoper odločbo ni pritožila, temveč je kasneje pri toženi stranki vložila zahtevo za ponovno odmero pokojnine. To zahtevo je tožena stranka ob sklicevanju na 4. točko prvega odstavka 129. člena ZUP utemeljeno zavrgla, saj je bilo o zadevi dokončno in pravnomočno odločeno, medtem ko ZPIZ-1 ponovne odmere ne ureja.
ZZVZZ člen 80, 81, 82. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 244, 246. ZUP člen 129, 129/1, 129/1-4.
začasna nezmožnost za delo
Pri tožniku je prišlo do nenadnega poslabšanja zdravstvenega stanja, ki se je kazalo v tem, da se zaradi močnih bolečin v hrbtenici ni mogel več usesti in dvigniti brez opiranja na roke. Zaradi tega poslabšanja je osebni zdravnik utemeljeno podal predlog za ugotovitev začasne zadržanosti od dela imenovanemu zdravniku, ki bi mogel o predlogu odločiti po vsebini (in ga ne zavreči s sklicevanjem na 4. tč. 1. odst. 129. čl. ZUP).
Tožnik v sicer pravočasno vloženem predlogu za obnovo postopka ni navedel novih dejstev ali predložil novih dokazov, ki bi lahko sami zase ali skupaj z že izvedenimi dokazi pripeljali do drugačne odločbe (navedel je le, da bi moral imeti kot dober delavec dovolj visoko pokojnino, da bi lahko preživljal družino). Zato je toženec njegov predlog za obnovo postopka utemeljeno zavrgel.
Četudi pri ugotavljanju pokojninske osnove niso bili upoštevani vsi dohodki, od katerih so bili plačani prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, tožnik ne more doseči ponovne odmere pokojnine, o kateri je bilo odločeno z dokončno in pravnomočno odločbo. V tem primeru tudi toženec ni zavezan, da obnovi postopek po uradni dolžnosti.
obnova postopka - nova dejstva in dokazi - pogoj nekrivde
Ker je tožnik v rednem postopku opustil dolžnost pravočasnega predlaganja dokazov z zaslišanjem prič (ki bi izpovedale o načinu izplačila dobička pri toženi stranki), ni izpolnjen pogoj nekrivde, da bi bil predlog za obnovo postopka utemeljen.
Neizbrani kandidat lahko v individualnem delovnem sporu zahteva plačilo odškodnine zaradi diskriminacije, ne more pa zahtevati razveljavitve razpisa ali objave novega razpisa. Tožba s takšnim tožbenim zahtevkom ni dopustna in se zavrže.
skupno premoženje - ugotovitev obsega in deležev na skupnem premoženju - ekonomska skupnost – prispevanje zakoncev h skupnemu preživljanju - darila zakoncema – domneva o enakem deležu zakoncev
Dokazno breme glede tega, da ekonomske skupnosti zakoncev sploh ni bilo, saj tožnik h skupnemu preživljanju ni ničesar prispeval, je na toženki, ki je to zatrjevala.
Na nastanek in na delež na skupnem premoženju ne vpliva dejstvo, kdo od zakoncev je najel kredit v zvezi s skupnim premoženjem, kdo ga je odplačeval (v času trajanja zakonske zveze in po razvezi), pač pa je to predmet obligacijskega zahtevka.