Tožbeni zahtevek iz naslova duševnih bolečin zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti je samostojen zahtevek, zato je umik takšnega zahtevka umik tožbe in se zato glede na prvi odstavek 389. člena ZOR šteje, da zastaranje terjatve iz tega naslova z vložitvijo tožbe ni bilo pretrgano.
Vlogo, naslovljeno "pritožba", ki je bila vložena v 15-dnevnem roku od prejema sodbe, s katero ni bilo odločeno o stroških postopka, je treba šteti kot predlog za izdajo dopolnilnega sklepa o stroških postopka (saj pritožbeno sodišče o stroških postopka ne more odločati, če o njih sodišče prve stopnje še ni odločalo).
Tožnik za pritožbo zoper dopolnilno sodbo, s katero je bilo tožbenemu zahtevku ugodeno, nima pravnega interesa. Zato se njegova pritožba v tem delu zavrže.
S sklepom se je končal postopek pred sodiščem prve stopnje in 4. odst. 163. čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP) določa, da sodišče v njem odloči o zahtevi za povrnitev stroškov. Ker pa v obravnavanem primeru ni odločilo, bi morala tožena stranka v skladu s 1. odst. 325. čl. v zvezi s 332. čl. ZPP v roku 15 dni predlagati dopolnitev sklepa.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - rok za podajo odpovedi
Rok za podajo izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi je prekluzivni rok, kar pomeni, da po njegovem poteku preneha pravica delodajalca, da poda izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi. Kdaj se delodajalec seznani z razlogi, ki utemeljujejo izredno odpoved, je dejansko vprašanje, ki je odvisno od konkretnih okoliščin vsakokratnega primera in ga je zato potrebno ugotavljati v vsakem primeru posebej: seznanjen je lahko takoj, ko je do razloga dejansko prišlo, lahko pa se seznani z njim kasneje, vse do zagovora delavca. Če zagovora ni bilo (razlog ni pomemben), ni mogoče šteti, da se je delodajalec seznanil z razlogi na dan, ko je bil določen neuspeli zagovor.
pravdni stroški – obrazložitev odločitve o pravdnih stroških – nagrada za narok
Glede stroškov za posamezne odvetniške storitve povsem zadošča sklicevanje sodišča na stroškovnika pooblaščenca, ki vsebujeta specifikacijo stroškov po tarifnih številkah. Sodišče prve stopnje je pri vsaki postavki posebej označilo, katere stroške in v kakšni višini je priznalo. Izpodbijano odločitev o stroških postopka je tako vsekakor mogoče preizkusiti.
Nagrada za narok po tarifni številki 3102 Odvetniške tarife vključuje nagrado za vse opravljene naroke v postopku.
državna štipendija - absolventski staž - izplačevanje štipendije
Državna štipendija se izplačuje tudi v času absolventskega staža do diplome, vendar le eno študijsko leto (ne glede na morebitno podaljšanje absolventskega staža, četudi pride do podaljšanja absolventskega staža iz upravičenega razloga).
vdovska pokojnina - pogoji za priznanje pravice - izvenzakonska skupnost - pravnomočna odločba
Pritožbena navedba, da je organ druge stopnje toženke odpravil pravnomočno odločbo, ni utemeljena. Odločba še ni bila pravnomočna, ker je bila zoper njo pravočasno vložena pritožba obeh stranskih intervenientk. Na podlagi te pritožbe je organ druge stopnje toženke izpodbijano odločbo razveljavil in zadevo vrnil organu prve stopnje v nov postopek, saj dejansko stanje ni bilo popolno ugotovljeno, ker ni bilo odgovorjeno na bistveno vprašanje, ali tožnica, ki uveljavlja vdovsko pokojnino po pokojnem možu, živi v zunajzakonski skupnosti.
Določilo 8. točke 4. odstavka 5. člena Splošnih pogojev, ki določa, da se za nezgodo ne šteje odstop mrežnice, ni jasno in ga zato ni mogoče uporabljati, kot se glasi. Ker pomena sporne določbe ni mogoče enoznačno opredeliti, niti po obveznem razlagalnem pravilu po 82/2 OZ niti z uporabo drugih metod razlage, je navedena določba nejasna.
KZ člen 169, 169/1, 169/2, 169/3, 178, 178/2. ZKP člen 371, 371/1, 371/1-5, 378, 378/1.
kazniva dejanja zoper čast in dobro ime – razžalitev – predlog oškodovanca za pregon – zakonski znaki kaznivega dejanja – negativna vrednostna sodba – namen zaničevanja – izključitev protipravnosti – zavrnitev pritožbe
Obtoženčeve navedbe o državnem tožilcu so bile objektivno žaljive, predstavljajo negativno vrednostno sodbo o oškodovancu in njegovem delu, izražajo podcenjevanje in prezir ter kažejo na namen zaničevanja.
V konkretnem primeru ne gre za resno kritiko aktualnega družbenega dogajanja, pač pa za populistično in podcenjevalno kritikarstvo, zaradi česar ne more biti govora o izključitvi protipravnosti obtoženčevega ravnanja.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - hujša kršitev
Četudi bi tožena stranka dokazala, da je tožnik (ker se je mudilo) dejansko odpremil škatlo s 409 kosi (ustreznih izdelkov) namesto s 477 kosi (ustreznih izdelkov), takšna kršitev, glede na vse okoliščine obravnavanega primera (da se je mudilo, da naročnik ni urgiral, češ da je bilo premalo izdelkov, da tožena stranka v razmerju do naročnika ni utrpela škodljivih posledic), ne bi dosegla standarda hujše kršitve delovnih obveznosti, da bi bila izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi zakonita.
začasna odredba - verjetno izkazana terjatev - redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - zadržanje učinkovanja prenehanja pogodbe o zaposlitvi
V tej fazi postopka verjetnost tožnikove terjatve še ni izkazana, ker iz listin, ki jih je tožnik priložil tožbi in začasni odredbi, ni razvidno, da tožena stranka postopka redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga ne bi izpeljala skladno z zakonskimi določbami, ali je bila odpoved podana iz resnega in utemeljenega razloga, pa bo sodišče lahko presodilo šele na podlagi izvedenega dokaznega postopka.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO
VSL0057862
ZUKS člen 19, 20. ZMZPP člen 19 in 20. UZITUL člen 1, 19, 22. UZITUL-A člen 22b, 22b/2, 22b/2-3, 22b/3. ZOR člen 277, 1035, 1038, 1040.
pogodba o bančnem depozitu – spor z mednarodnim elementom – relevantno materialno pravo – obveznost Ljubljanske banke, d.d., za izplačilo deviz na deviznih računih in deviznih hranilnih knjižicah v podružnicah na ozemlju nekdanje SFRJ - izplačilo deviznih depozitov tujim državljanom
Za obveznost izplačila deviz, vplačanih v podružnicah Ljubljanske banke d.d., Ljubljana, na ozemlju nekdanje SFRJ, odgovarja Ljubljanska banka d.d..
ZJU člen 24, 24/2, 25, 68, 68/3. ZJU člen 53, 53/2, 54.
pogodba o zaposlitvi za določen čas - transformacija - sodno varstvo
Tožnik je vložil zahtevo za varstvo pravic (da se njegova pogodba o zaposlitvi za določen čas šteje za pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas) še v času trajanja delovnega razmerja. Tožena stranka je na podlagi te zahteve izvedla dvostopenjski postopek, tožnik pa je glede na prejem drugostopne odločbe tožene stranke sodno varstvo uveljavljal pravočasno. Njegova tožba je tako dopustna ne glede na dejstvo, da je od prenehanja veljavnosti pogodbe o zaposlitvi za določen čas do vložitve tožbe preteklo več kot 30 dni.
Z dokaznim predlogom za postavitev izvedenca cestno-prometne stroke, ki je bil tudi ustrezno substanciran, je tožena stranka želela dokazati svojo trditev, da vzročne zveze med škodnim dogodkom in zatrjevano škodo ni, saj sile, ki so nastale ob trku, po njenem mnenju niso mogle povzročiti poškodb, ki jih je tožnik zatrjeval. Sodišče je na obstoj vzročne zveze sicer sklepalo iz ostalih izvedenih dokazov (menilo je torej, da je obstoj vzročne zveze (že) dokazan), vendar pa je z zavrnitvijo dokaznega predloga tožene stranke, le-tej odvzelo možnost, da dokaže nasprotno, kar pa je nedopustno.
ZDR člen 184, 184/1. OZ člen 131, 131/2, 149, 153, 179. ZVZD člen 5, 6, 33.
nesreča pri delu - odškodninska odgovornost - varno delo - nevarna dejavnost - objektivna odgovornost - soprispevek oškodovanca - nepremoženjska škoda
Delavec ima pravico (ne dolžnost), da naloženo nevarno delo odkloniti. Če tega ne stori, ampak nevarno delo opravlja (oziroma če opravlja delo na nedovoljen način, kot mu je naloženo s strani delodajalca), to delodajalca ne razbremeni (niti delno) odgovornosti za škodo, ki jo delavec pri delu utrpi.
Nezadostna substanciranost tožnikovih tožbenih trditev terja formalno popravo tožbe v navedenih smereh oziroma njeno dopolnitev na podlagi 2. odstavka 105. člena oziroma 108. člena ZPP. Zato je posledično procesno pomanjkljiva tudi izpodbijana zamudna sodba.
ZIZ člen 41, 41/7, 53, 53/2, 61, 61/1, 61/2, 62. ZPP člen 226, 226/1, 311, 311/1, 337, 337/1.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine – obrazloženost ugovora – obveznost predložitve listinskih dokazov – prirejenost dokaznih sredstev – odločanje po stanju na dan izdaje sklepa o izvršbi – pritožbene novote – dogovor o krajevni pristojnosti
V predmetni zadevi gre za postopek odločanja o ugovoru na podlagi verodostojne listine, kjer se presoja zgolj obrazloženost vloženega ugovora in odločanje ni vsebinsko oziroma meritorno. Pri izvršbi na podlagi verodostojne listine namreč pred vložitvijo predloga za izvršbo o upnikovi terjatvi še ni bilo odločeno, upnik pa z verodostojno listino izkazuje zgolj visoko stopnjo verjetnosti obstoja terjatve (ki jo dolžnik z ugovorom izpodbija). Odločitev, da je ugovor obrazložen, zato ni odločitev o vsebinski utemeljenosti ugovora, saj gre „le“ za presojo, ali so v ugovoru navedena pravno pomembna dejstva in v zvezi z njimi predloženi dokazi. Ker gre v tej (pisni) fazi postopka zgolj za odločanje o obrazloženosti ugovora, ki ga dolžnik vloži glede na stanje in znane podatke ob izdaji sklepa o izvršbi, je treba tudi ugovorne navedbe presojati glede na stanje v trenutku izdaje sklepa o izvršbi in ne glede na stanje v trenutku odločanja.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0065244
ZOR člen 154, 154/1, 266, 591, 591/1, 591/2. ZPSPP člen 26. ZPP člen 318, 318/3.
zakup – zakupna pogodba – najemna pogodba – odtujitev v zakup dane stvari – odtujitev po izročitvi v zakup – povzročitev škode – podlaga za odgovornost – poslovna odškodninska odgovornost – neposlovna odškodninska odgovornost – navadna škoda – izgubljeni dobiček – sklepčnost tožbe
Odškodninsko odgovornost drugotožene stranke je iskati v kršitvi njene pogodbene obveznosti, ker je ravnala v nasprotju s 26. členom ZPSPP, po katerem se najemna pogodba lahko odpoveduje le sodno.
Dejstvo, da je bila občina seznanjena s postopkom izpraznitve in so se v njenih prostorih o tem vršili sestanki, še ne pomeni, da bi ji bilo mogoče očitati protipravno ravnanje. Občina oziroma župan kot njen zakoniti zastopnik nista dajala navodil ali usmeritev v zvezi z nezakonito izpraznitvijo kegljišča. Prav nasprotno, iz njegovega zaslišanja izhaja, da je občina soglašala le s tako izpraznitvijo, ki bi imela podlago v sodni odločbi.
V kolikor iz izvedenih dokazov ne izhaja taka višina škode, kot je opredeljena v tožbi, je to stvar dokazne ocene, torej vprašanja, ali in v kolikšni meri je tožnica zmogla dokazno breme glede višine vtoževane škode in ne vprašanje sklepčnosti tožbe.
Pri zahtevku za razveljavitev poravnave gre za oblikovalni zahtevek, pri katerem obstaja procesna nujnost, da je usmerjen zoper vse osebe, ki so poravnavo sklenile. Razmerja, ki je nastalo s sklenitvijo sodne poravnave, namreč ni mogoče preoblikovati brez udeležbe vseh strank te poravnave.