ZFPPIPP člen 121, 122, 122/3, 123, 123/2. ZPP člen 87, 87/3, 105.
prijava terjatve – nepopolna prijava – podpis zastopnika oziroma pooblaščenca – vročanje v glavnem postopku zaradi insolventnosti – objava sklepa na spletnih straneh AJPES-a
Stranki je bilo z objavo sklepa na spletnih straneh AJPES-a omogočeno, da se z njim seznani. Zato niso utemeljena pričakovanja pritožnika, da se mu sklep vroči po pošti.
Prijava terjatve brez navedbe imena in funkcije podpisnika je nepopolna.
ZDR člen 83, 83/2, 110, 111, 111/1, 111/1-6, 118, 118/1, 125, 125/4. OZ člen 86, 88, 88/1.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poskusno delo - ničnost - delna ničnost - zagovor - sodna razveza - odškodnina
Določilo o poskusnem delu v pogodbi o zaposlitvi, ki jo delavec podpiše za opravljanje istega dela, kot ga je opravljal pri delodajalcu po predhodni pogodbi o zaposlitvi, je nično. Zaradi ničnosti takšnega določila pa ni nična celotna (nova) pogodba o zaposlitvi.
odpoved pogodbe sklenjene za nedoločen čas – sporazumna omejitev odpovednih razlogov
Vsaka stranka ima v načelu pravico odpovedati pravno razmerje ves čas njegovega trajanja, razen če začasno ne obstajajo okoliščine, ki zadržujejo odpoved. Druga stranka razmerja lahko odpoved razmerja samo sprejme, ne more pa preprečiti njenih učinkov.
Pravdni stranki sta se v 15. členu pogodbe izrecno dogovorili, da lahko od pogodbe sklenjene za nedoločen čas odstopita, če nastopijo objektivne okoliščine, ki onemogočajo uresničevanje te pogodbe ali, če pogodba očitno ne ustreza več pričakovanjem pogodbenih strank. Z navedenim pogodbenim določilo sta pravdni stranki torej odstop od pogodbe uredili tako, da sta enostransko odpoved pogodbe omejili.
Predmet pravde v obravnavani zadevi je zahtevek najemodajalca (fizična oseba) na plačilo zapadlih, a neplačanih najemnin za poslovni prostor (lokal z vrtom) zoper najemnika (pravna oseba). Iz podatkov AJPES-a ne izhaja, da je (oziroma da je bila) tožeča stranka v Poslovnem registru Slovenije vpisana kot podjetnik. Tožeča stranka dolgovanega zneska zato ne vtožuje na podlagi poslovnega razmerja kot samostojni podjetnik posameznik, zaradi česar obravnavanega spora ni mogoče opredeliti kot gospodarski spor.
Nedvomno zelo slabo zdravstveno stanje dolžnika, kar uveljavlja dolžnik v predlogu za odlog izvršbe, lahko predstavlja posebno upravičen razlog iz drugega odstavka 71. člena ZIZ za odlog izvršbe, vendar le v primeru, ko bi mogle biti zdravstvene težave dolžnika odpravljene v času, za katerega je mogoče izvršbo odložiti (v času treh mesecev).
odločanje o pogojih za vpis – načelo formalnosti – vknjižba lastninske pravice – dovoljenost vpisa po stanju zemljiške knjige – zastopanje po pooblaščencu – obvezno elektronsko vlaganje
Osebi, proti katerima je bil na podlagi sodbe predlagan vpis, nista vpisani kot imetnika lastninske pravice na tej parceli. Upoštevaje navedeno in določbo prvega odstavka 150. člena ZZK-1, po kateri je vpis dovoljen proti osebi, v korist katere je vknjižena oziroma predznamovana ali se hkrati vknjiži oziroma predznamuje pravica, predlog ni bil utemeljen.
vodstvo glavne obravnave – sklep o prekinitvi postopka – pritožba zoper sklep – pravica do (posebne) pritožbe
Sklep, s katerim je sodišče prve stopnje zavrnilo predlog toženke za prekinitev postopka, je sklep procesnega vodstva (nanaša se na priprave oziroma vodstvo obravnave). Zoper sklep procesnega vodstva pa med pripravami za glavno obravnavo ni pritožbe, oziroma ni posebne pritožbe.
vrste vpisov v zemljiško knjigo – zaznamba spora – pogoji za zaznambo spora – izvirna pridobitev lastninske pravice
Ker v obravnavani zadevi predlagateljica s tožbo ne uveljavlja ugotovitve obstoja stvarne pravice na nepremičnini, pridobljene na izviren način, je v dejanskem in (materialno)pravnem pogledu pravilno stališče sodišča prve stopnje, da v obravnavani zadevi ne gre za spor, ki se po 79. členu ZZK-1 lahko zaznamuje v zemljiški knjigi. Stališče, da se zaznamba spora lahko opravi za vsako tožbo, s katero se uveljavlja katerakoli stvarna pravica iz 2. člena SPZ, je napačno.
zaznamba izvršbe – vknjižba hipoteke po uradni dolžnosti – sklep o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova
Zemljiškoknjižno sodišče odloči o zaznambi sklepa o izvršbi, izdanega na podlagi izvršilnega naslova, in vknjižbi hipoteke, čim prejme obvestilo izvršilnega sodišča in sklep o izvršbi. Ni mu treba čakati do pravnomočnosti izvršilnega sklepa.
ZZK-1 člen 86, 87, 87/2, 88. ZIZ člen 170, 170/1, 244, 250, 253.
zaznamba izvršbe – vknjižba hipoteke po uradni dolžnosti
Zemljiškoknjižno sodišče hkrati z zaznambo izvršbe po uradni dolžnosti dovoli tudi vknjižbo hipoteke. A slednjo le, če ni že vknjižena, kar se zgodi v primeru, ko se v postopku zavarovanja po 244. členu ZIZ dovoli (in vknjiži) zastavna pravica na nepremičnini (hipoteka).
ZPP člen 116, 277, 277/2, 318. ZDR člen 42, 92, 92/1, 131, 204, 204/3.
zamudna sodba - izostanek odgovora na tožbo - vrnitev v prejšnje stanje - sklepčnost tožbe - redna odpoved pogodbe o zaposlitvi delavca - odpovedni rok - odškodnina za čas odpovednega roka - plača - regres za letni dopust
Ker tožnik v prekluzivnem roku, to je v 30 dneh od prenehanja veljavnosti pogodbe o zaposlitvi, ni uveljavljal sodnega varstva zaradi nezakonitega prenehanja delovnega razmerja pred potekom minimalnega odpovednega roka niti ni sklenil pisnega dogovora z delodajalcem o denarnem povračilu namesto odpovednega roka, ne more v drugem sodnem postopku zahtevati plačila odškodnine za čas "izgubljenega" odpovednega roka.
komisijska pogodba – veljavnost sprememb pogodbe – oblika kot pogoj za veljavnost pogodbe – pomen oblike za stranke pogodbe
Pogodba, ki ni sklenjena v dogovorjeni obliki, je nična le, če sta se stranki dogovorili, da je pogoj za njeno veljavnost posebna oblika, pri čemer je potrebno ta pogoj ocenjevati glede na pomen, ki ga ima tak dogovor za stranki.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - SODNE TAKSE
VSL0055489
URS člen156. ZIZ člen 61a, 61a/1, 61a/2, 61a/3.
pravica do pravnega sredstva - prekinitev postopka - pravna oseba - oprostitev plačila sodnih taks - plačilo sodne takse kot procesna predpostavka - izjava o premoženjskem stanju - pobuda za oceno ustavnosti - ugovor se šteje za umaknjen
Sodišče na v pritožbi predlagano pobudo za presojo ustavnosti določb ZZP oz. ZIZ ni vezano. Sodišče je dolžno prekiniti postopek in sprožiti postopek za oceno ustavnosti pred Ustavnim sodiščem le v primeru, ko samo meni, da je zakon, ki bi ga moralo uporabiti, protiustaven.
stroški – opredeljena zahteva za povrnitev stroškov – povračilo stroškov v nepravdnem postopku
Zahteva po opredeljeni zahtevi za povrnitev stroškov pomeni, da mora stranka podati znesek stroška, ki ga zahteva (zahtevek) in opravilo, v zvezi s katerim so stroški nastali (pravotvorno dejstvo).
Primarno stroškovno pravilo v nepravdnih postopkih je, da vsak udeleženec trpi svoje stroške. ZNP v 35. členu sicer predvideva izjeme od tega primarnega pravila, vendar pa nobena od teh izjem v konkretnem primeru ni izkazana. To velja tudi glede Izjema iz petega odstavka 35. člena ZNP ni bila izkazana. Iz spisa namreč ne izhaja, kaj je bil razlog za umik predloga ter za soglasje nasprotnega udeleženca k umiku. Nasprotni udeleženec v stroškovni zahtevi tudi ni trdil, da bi stroški s sprožitvijo postopka in s kasnejšim umikom nastali po krivdi predlagateljice.
odškodnina za nepremoženjsko škodo – odmera odškodnine – duševne bolečine zaradi skaženosti – duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti
Upoštevaje, da operativni poseg na zmanjšanje brazgotin (16 cm dolga in 1,5 – 3 cm, široka v predelu desne ključnice, 26 cm dolga in 3 c, široka v predelu nadlahtnice, 33 cm dolga in 2 cm široka v predelu desnega stegna in pooperativna dolga 8 cm in široka 2 mm v predelu desnega gležnja) ni imel bistvenega učinka in da niso niti predvideni niti priporočeni nobeni terapevtski postopki za korekcijo brazgotin, ter upoštevaje tožničino starost ob škodnem dogodku (18 let), je tožnica glede na tolikšno in takšno spremembo v njeni zunanjosti, ki zagotovo povzroča hude duševne bolečine, ob upoštevanju pričakovane življenjske dobe upravičena do celotnega zahtevanega zneska odškodnine iz tega naslova (7.000 EUR) in ne le do 4.000 EUR, kolikor ji je odmerilo sodišče prve stopnje. Tudi pri odmeri odškodnine za prestane in bodoče duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti je sodišče v premajhni meri upoštevalo tožničino starost ob škodnem dogodku, zato ji tudi iz tega naslova gre višja odškodnina.
Pretežni del dokaznega postopka na prvi stopnji se je vodil zaradi ugotavljanja temelja odškodninskega zahtevka, zato je utemeljena delitev uspeha pravdnih strank po temelju in po višini.
Ker toženca nista niti nujna niti enotna sospornika, sodišče ni ravnalo pravilno, ko je priznane pravdne stroške tožencev pobotalo s priznanimi pravdnimi stroški tožeče stranke.
ZP-1 člen 202a. ZVCP-1 člen 189, 189/2, 189/3. ZVoz člen 96, 96/4.
prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja – program izobraževanja in usposabljanja za varno vožnjo – pogoj za izbris kazenskih točk
Program izobraževanja in usposabljanja za varno vožnjo mora storilec uspešno opraviti v roku, ki mu ga v napotilu določi organ, pristojen za vodenje skupne evidence kazenskih točk. Z udeležbo na programu izobraževanja in usposabljanja za varno vožnjo po izteku roka, določenega v napotilu in po tem, ko doseže 18 ali več kazenskih točk, storilec ni upravičen do izbrisa štirih kazenskih točk iz skupne evidence kazenskih točk.
ZP-1 člen 202a. ZVCP-1 člen 189, 189/2, 189/3. Pravilnik o kazenski evidenci člen 15, 15/2, 15/3.
prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja – program izobraževanja in usposabljanja za varno vožnjo – pogoji za napotitev
Kakršnekoli težave pri izvrševanju spremenjene zakonodaje ne morejo biti razlog in opravičilo, da se posameznika prikrajša za možnost, ki mu po zakonu pripada. Če sodišče ali prekrškovni organ ne ravnata tako, kot je to določeno v Pravilniku o kazenski evidenci in se kasneje dosežene kazenske točke vpišejo pred tistimi, ki so bile dosežene prej, to zagotovo ne more biti v škodo imetnika veljavnega vozniškega dovoljenja.