ZTLR člen 27, 28, 72. SPZ člen 5, 10, 49, 49/1. ZZK-1 člen 5, 8. OZ člen 125, 125/2.
priposestvovanje – dobra vera
Zgolj sklicevanje na zemljiškoknjižno stanje oziroma dejstvo, da izročevalec v zemljiško knjigo ob sklepanju izročilne pogodbe (še) ni bil vpisan, kar so tožene stranke vedele, še ne dokazuje nedobrovernosti tožencev, saj so vedele tudi, da zemljiškoknjižno stanje ne ustreza dejanskemu in so pravni posel sklenile z dejanskim lastnikom in od tedaj dalje z njegovim vedenjem in soglasjem imele nepremičnini (nemoteno) tudi v posesti.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0065271
OZ člen 131, 171, 179.
povzročitev škode – identično dejansko stanje – vezanost civilnega sodišča na kazensko obsodilno sodbo – deljena odgovornost – prispevek oškodovanca – povrnitev nepremoženjske škode – denarna odškodnina
Pravdno sodišče, ki v odškodninski zadevi obravnava isti historični dogodek kot kazensko sodišče, je glede obstoja kaznivega dejanja in kazenske odgovornosti storilca vezano na kazensko obsodilno sodbo, dolžno pa je presojati toženčev ugovor deljene odgovornosti.
trditveno in dokazno breme – razpravno načelo - sklepčnost
Navedba dejstev, ki utemeljujejo tožbeni zahtevek, je obvezna sestavina tožbe, vendar tožeči stranki ni treba opisati vseh dejstev, celotnega historičnega ali življenjskega dogodka, temveč le dejstva, ki zahtevek nedvoumno individualizirajo in ki omogočajo, da se natančno loči od vseh drugih.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0068606
OZ člen 177, 179. ZPP člen 125a, 125a/4.
poseg v čast in dobro ime – duševne bolečine zaradi razžalitve dobrega imena in časti – denarna odškodnina – javna oseba – sosporništvo
Dejstvo, da je tožnik javna oseba, zmanjšuje stopnjo njegovih duševnih bolečin v primerjavi z osebami, ki niso vsakodnevno in poklicno izpostavljene, vendar pa tudi javne osebe niso dolžne trpeti žaljivih in težkih obtožb.
Odškodninske tožbe zaradi razžalitve v intervjuju ni treba vložiti zoper intervjuvanca in novinarja skupaj, ker nista ne nujna ne enotna sospornika.
Pravica osebe, da sama skrbi zase, za svoje koristi in pravice, je njena temeljna osebnostna pravica, ki se lahko omeji le izjemoma in pod pogoji, ki jih določa 44. člen ZNP. Zato je sodišče pri odločanju o odvzemu ali omejitvi te pravice dolžno s posebno skrbnostjo in tudi po uradni dolžnosti ugotavljati pogoje za odvzem poslovne sposobnosti in pri tem upoštevati namen ukrepa in varstvo osebnostne pravice.
male avtorske pravice – kolektivno uveljavljanje avtorskih pravic – valorizacija tarife – enotna sodna praksa – poenotenje sodne prakse s strani vrhovnega sodišča
S pojmom „tarife kolektivnih organizacij, ki veljajo na dan uveljavitve tega zakona“ (ZASP-B), je mogoče šteti zgolj tarifo v ožjem pomenu besede, ne pa tudi določb Pravilnika (t.i. normativni del), katerih del je tudi določba o valorizaciji (11. člen Pravilnika-98).
Vrhovno sodišče je s sodbo, s katero je odločilo o zahtevi za varstvo zakonitosti, opravilo svojo z zakonom določeno nalogo poenotenja sodne prakse. Od takšne sodne prakse je mogoče odstopiti le, če obstajajo novi in boljši argumenti. Če teh ni, bi odločitev, ki je drugačna od večinske in s strani vrhovnega sodišča potrjene sodne prakse, kršila načelo enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave.
avtorska pravica -nadomestilo za uporabo glasbenih del - male avtorske pravice – SAZAS – veljavnost pravilnika o javni priobčitvi glasbenih del - valorizacija
Prvostopenjsko sodišče je ravnalo prav, ko je zavrnilo uporabo tarife Pravilnika o priobčitvi glasbenih del iz leta 2006. Ker ta ni bila sprejeta po postopku, ki ga je predvidel zakon, ne more imeti pravne veljave.
prekinitev zapuščinskega postopka – napotitev na pravdo
Po določbi 41. člena ZD se lahko zahteva vrnitev daril zaradi dopolnitve nujnega dednega deleža v treh letih od zapustnikove smrti. Darila je torej mogoče v zapuščino vrniti pod pogojema, da je bila takšna zahteva podana in da je bila podana pravočasno.
Tožnik bi za trditve o novi škodi moral dokazati vzročno zvezo med poškodbo iz leta 1995 in operacijo vezi desnega zapestja, ki je bila opravljena v letu 2000.
Po 25. čl. ZNPosr pridobi nepremičninska družba pravico do plačila provizije od naročitelja, ko je sklenjena pogodba pri sklenitvi katere je posredovala. Zaključek sodišča o tem, da pogodba o posredovanju, ki je bila sklenjena istega dne kot kupoprodajna pogodba, nima dopustne podlage, je pravilen.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0063398
ZPSPP člen 16, 17.
najem poslovnega prostora – odškodninska odgovornost najemodajalca – škoda zaradi nezmožnosti uporabe najetega prostora – primeren rok za izvedbo popravila
Najemodajalec lahko pride v zamudo pri izvršitvi popravila v razmerju do najemnika le, če mu je ta prej dal primeren rok za izvršitev popravila.
ZFPPIPP člen 121, 122, 122/3, 123, 123/2. ZPP člen 87, 87/3, 105.
prijava terjatve – nepopolna prijava – podpis zastopnika oziroma pooblaščenca – vročanje v glavnem postopku zaradi insolventnosti – objava sklepa na spletnih straneh AJPES-a
Stranki je bilo z objavo sklepa na spletnih straneh AJPES-a omogočeno, da se z njim seznani. Zato niso utemeljena pričakovanja pritožnika, da se mu sklep vroči po pošti.
Prijava terjatve brez navedbe imena in funkcije podpisnika je nepopolna.
škoda zaradi izliva vode - odškodnina - regresni zahtevek zavarovalnice – stvarne napake na delu vodoinštalaterja
Skrite napake, ki se odkrijejo po preteku dveh let od prevzema opravljenega posla, je šteti za neobičajne oz. izjemne. Okoliščina, da je nezatesnjena spojka določeno časovno obdobje tesnila, je tej napaki podelila samo lastnost „skritosti“, ne pa tudi verjetne izjemnosti.
predhodna odredba – pogoji za predhodno odredbo – sklep o izvršbi na podlagi menice – domneva o obstoju nevarnosti – vsebina ugovora zoper sklep o izvršbi
Od vsebine ugovora zoper sklep o izvršbi je odvisno, ali je potrebno dopustiti širšo presojo o tem, ali obstaja neizpodbojna domneva o obstoju nevarnosti v smislu 257. člena ZIZ ali mora upnik nevarnost izkazati za verjetno.
Dolžnik bi domnevo nevarnosti lahko izpodbil le, če bi uveljavljal, da ni bil izdan sklep o izvršbi na podlagi menice ali da proti njemu ni bil pravočasno vložen ugovor. Navedeno ne pomeni, da lahko po izdaji sklepa o izvršbi na podlagi menice v postopku s predhodno odredbo izpodbija dejstvo, da listina, na podlagi katere je bil izdan sklep o izvršbi ni menica, ker ni pravilno izpolnjena.
ZPP člen 112, 112/1, 112/2, 180, 180/1, 451, 495, 495/1.
spor majhne vrednosti – nepopolna tožba – pravočasnost vloge, vezane na rok – napačna opravilna številka
Res je, da je tožeča stranka na vlogi navedla napačno opravilno številko zadeve, zato je morebiti v tej posledici vloga na vpisnik gospodarskega oddelka Okrožnega sodišča v Ljubljani prispela šele 9. 8. 2011, vendar zaradi tega tožeči stranki ni mogoče očitati, da je vlogo poslala nepristojnemu sodišču. Napačna navedba opravilne številke zadeve ob dejstvu, da je iz ostalih podatkov vloge (to je navedbe strank, predmeta spora, višine tožbenega zahtevka) identifikacija spora mogoča, za presojo vprašanja pravočasnosti vložitve vloge ni bistvenega pomena.
Po določilu šestega odstavka 3. člena ZGD-1 je podjetnik fizična oseba, ki na trgu samostojno opravlja pridobitno dejavnost v okviru organiziranega podjetja. S tem, ko se začne postopek postopek osebnega stečaja nad dolžnikom, se začne tudi postopek osebnega stečaja nad njim kot samostojnim podjetnikom.
ZFPPIPP člen 11, 14, 14/2, 14/2-2, 14/2-3, 14/3, 14/3-1, 232, 232/1, 232/1-2, 232/4, 384, 384/3, 384/3-3. ZPPSL člen 100, 100/1. ZPP člen 285.
ugotavljanje insolventnosti
Kot vsako drugo dejstvo je mogoče tudi z drugimi trditvami izkazati obstoj procesne predpostavke insolventnosti. Stečajni razlog je mogoče izkazati z dvema izpodbojnima domnevama ali z drugimi navedbami in dokazi. Predlagatelj pri izkazovanju insolventnosti dolžnika tako ni omejen zgolj na izpodbojne domneve iz 14. člena ZFPPIPP. Domneve služijo lažjemu in hitrejšemu dokazovanju obstoja insolventnosti, dopuščeno pa je ugotavljanje insolventnosti tudi na drug način.
STEČAJNO PRAVO – ZAVAROVANJE TERJATEV – CIVILNO PROCESNO PRAVO – ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL0064602
ZPP člen 207, 207/2. ZFPPIPP člen 132, 132/1, 132/3, 132/3-1, 132/3-2. SPZ člen 128, 128/1. ZZK-1 člen 5. ZIZ člen 87, 87/1, 256, 256/2.
predhodne odredbe – prekinitev postopka – prepoved opravljanja pravdnih dejanj – ločitvena pravica – pridobitev ločitvene pravice – zastavna pravica na nepremičnini – vknjižba zastavne pravice – predznamba – opravičba predznambe – vpliv začetka stečajnega postopka na začete postopke izvršbe in zavarovanja
Za odločitev o tem, ali se postopek zavarovanja zaradi začetka stečajnega postopka nad dolžnikom prekine ali ustavi, je pravno odločilno, ali je upnik pred začetkom stečajnega postopka pridobil ločitveno pravico.