ZOR člen 103. ZZKat člen 15. Navodila za ugotavljanje in zamejičenje posestnih meja parcel člen 9.
zemljiški kataster – urejanje mej – mejna obravnava – mejni ugotovitveni postopek – dogovor o poteku meje – napake volje – ničnost dogovora o poteku meje – pasivna legitimacija geodetske uprave – podpis dogovora o poteku meje v mejnem ugotovitvenem postopku
Upravni organ (geodetska uprava) je vodil mejni ugotovitveni postopek in posredoval pri dogovarjanju o poteku posestnih meja. Ni pa udeleženec obligacijskega razmerja, ki s sporazumom o ugotovitvi in zamejičenju meje nastane med mejaši, zato ni pasivno legitimiran v postopku zaradi ugotavljanja ničnosti tega sporazuma.
Ni res, da so vse, v mejnem ugotovitvenem postopku vzpostavljene mejne točke v medsebojni odvisnosti. Meja med dvema parcelama je opredeljena s katastrskimi točkami in njihovo lego dogovarjajo lastniki parcel, ki se stikajo, na pa tudi lastniki drugih, okoliških parcel.
izločitvena pravica – prijava izločitvene pravice – prodaja premoženja, ki je predmet izločitvene pravice
Če upnik zamudi rok za prijavo izločitvene pravice, izločitvena pravica ne preneha. Vendar pa s potekom roka za prijavo izločitvene pravice preneha ovira za prodajo premoženja, ki je predmet izločitvene pravice, zato upravitelj lahko to premoženje proda. V primeru prodaje premoženja, na katerem je upnik zamudil s prijavo izločitvene pravice le-ta izgubi izločitveno pravico, lahko pa zahteva, da se mu plača denarni znesek, dosežen s prodajo.
Iz kupoprodajne pogodbe, ki sta jo sklenili prvo tožena in četrto tožena stranka, izhaja, da prvo toženka četro toženki proda svoj solastninski delež do 1/1 nepremičnine parc. št. 1017/5 k.o. X., na kateri stoji tudi vezni trakt, za katerega tožeča stranka trdi, da je ostal v njeni lasti. V skladu s 7. členom pogodbe pa je prvo toženka dovolila vknjižbo lastninske pravice četrto toženke na tej nepremičnini v celoti do 1/1. Ob upoštevanju domneve dobrovernosti četrto toženke, načela zaupanja v zemljiško knjigo in določila 244. člena ZZK-1, po katerem izbrisna tožba proti tretji dobroverni osebi ni dovoljena, je utemeljen zaključek sodišča prve stopnje, da v tej fazi postopka verjetnost terjatve tožeče stranke ni izkazana.
vezanost na pravnomočno obsodilno sodbo izdano v kazenskem postopku
Pravdno sodišče mora pri sojenju upoštevati opis dejanja, kot je naveden v izreku pravnomočne kazenske obsodilne sodbe v tistem delu, kjer so navedena odločilna dejstva, na podlagi katerih bi bil sploh mogoč pravni sklep, da obdolženi ni vozil v skladu s cestno prometnimi pravili.
ZIZ člen 25, 25/1. ZGD-1 člen 100, 100/1, 100/2, 100/3.
odgovornost za obveznosti izbrisane družbe – družba z neomejeno odgovornostjo – osebna odgovornost družbenika
Upoštevaje zakonsko določeno osebno odgovornost družbenikov družbe z neomejeno odgovornostjo niso pravno pomembne ugovorne in pritožbene trditve o pasivni vlogi, ki naj bi jo dolžnik imel pri vodenju in odločanju v izbrisani družbi.
Odločbe Ustavnega sodišča RS št. U-I-135/00-77 z dne 9.10.2002 ni mogoče uporabiti, saj odgovornost družbenikov družbe z neomejeno odgovornostjo določa zakon in ne gre za spregled pravne osebnosti.
STVARNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0068596
URS člen 22, 23. SPZ člen 60, 64. ZPP člen 7, 212, 214, 214/2.
tožba na ugotovitev lastninske pravice in vrnitev stvari – zaseg vozila – zmanjšana vrednost vozila – ukradeno vozilo – pogodba o finančnem leasingu – pridobitev lastninske pravice od nelastnika – prehod lastninske pravice – dobrovernost pridobitelja – trditveno in dokazno breme
Tožnikovo dobrovernost v smislu določbe 64. člena SPZ je treba presojati na dan, ko je tožnik izpolnil vse svoje obveznosti iz finančnega leasinga do prenosnika in ko bi lahko postal lastnik vozila.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0069462
ZPP člen 165, 165/2, 166, 343. OZ člen 82, 82/1, 435, 990, 991.
konzorcijska pogodba – sporazum o skupni gradnji – joint venture – družbena pogodba – razlaga pogodbe – pogodbena kazen – solidarna odgovornost – prodajna pogodba - pravni interes za pritožbo
Bistvo in osnovni namen joint venture pogodb pri javnem naročilu je v tem, da partnerji skupno uspešno izvedejo naročilo in so po izvedbi naročila upravičeni do delitve koristi (dobička od celotnega posla), ki se doseže z delovanjem družbe, ne pa do povrnitve celotne vrednosti svojega prispevka. V tem delu taki sporazumi izkazujejo pravne značilnosti družbene pogodbe.
spor majhne vrednosti - pogodba o upravljanju – plačilo stroškov
V skladu s pogodbo o upravljanju je lastnik tisti, ki je dolžan tožeči stranki sporočiti vse spremembe, ki bi kakorkoli vplivale na upravljanje, še zlasti na delitev stroškov vzdrževanja in obratovanja stanovanjske hiše. Tega toženec ni storil, saj tožeča stranka tako o njegovih razpolaganjih s stanovanjem ni bila obveščena. Zato je pravilen materialnopravni zaključek sodišča prve stopnje, da je tožeča stranka pokojnemu tožencu utemeljeno izstavila vtoževane račune in zahtevala plačilo stroškov za stanovanje.
Dediči vstopijo v položaj zapustnika. To pomeni, da proti dolžniku neposredno uveljavljajo denarno terjatev. Nobenega razloga ni, da bi morali dolžnika tožiti na ugotovitev, da terjatev spada v zapuščino. Za takšno tožbo tudi nimajo pravnega interesa.
ugovor aktivne legitimacije - pobot terjatve – pogoji za pobot
Toženi bi v skladu s 311. členom OZ lahko pobotal terjatev, ki jo je imel nasproti tožeči stranki, če bi se obe terjatvi glasili na denar ali na druge nadomestne stvari iste vrste in iste kakovosti in če bi obe zapadli. Pobot bi nastal, ko bi ena stranka drugi podala izjavo o pobotu, učinkoval pa bi od takrat, ko bi se stekli pogoji zanj
ZGD člen 6, 6/1, 6/1-4. ZGD-1 člen 8. ZPPSL člen 68. ZPP člen 226, 226/1, 227, 227/1, 243.
spregled pravne osebnosti – odgovornost družbenika za obveznosti družbe – zmanjšanje premoženja v korist druge osebe – trditveno breme – informativni dokaz – dokaz z izvedencem – predložitev listin
Z dokaznim gradivom (poslovnimi knjigami) nobene družbe tožeča stranka ne razpolaga in do njega tudi nima dostopa, s tem pa tudi ne razpolaga z vsebino informacije, s katero želi potrditi svoje navedbe. Dokazni predlog tožeče stranke je v bistvu sestavljen iz predloga, da sodišče odredi družbama I. in I. T. predložitev poslovnih listin in iz predloga, da te listine pregleda izvedenec zaradi izdelave strokovnega mnenja o premoženjskih učinkih dejanja, ki ga očita toženi stranki.
ZASP člen 153, 156, 157, 163. Pravilnik o javni priobčitvi glasbenih del člen 11.
kolektivno uveljavljanje avtorskih pravic – nadomestilo za uporabo avtorskih del – valorizacija tarife
Za veljavno sprejetje Pravilnika 06 skupaj s tarifnim delom bi bilo potrebno soglasje reprezentativnih združenj, ki pa ga tožnik ni imel, pač pa je enostransko sprejel Pravilnik 06, v tarifnem delu pa občutno (upoštevajoč inflacijo) dvignil višino nadomestil za uporabo glasbe. Tožnik je to storil v nasprotju z določili veljavnega ZASP in zato takšno zvišanje tarife ni veljavno.
Če je tožnik po uveljavitvi ZASP-B poskušal doseči spremembo veljavne tarife, pa mu to zaradi nepripravljenosti organizacij uporabnikov ni uspelo, je imel možnost sprožiti postopek za presojo ustavnosti zakonske ureditve.
ZPP člen 112, 112/1, 112/2, 180, 180/1, 451, 495, 495/1.
spor majhne vrednosti – nepopolna tožba – pravočasnost vloge, vezane na rok – napačna opravilna številka
Res je, da je tožeča stranka na vlogi navedla napačno opravilno številko zadeve, zato je morebiti v tej posledici vloga na vpisnik gospodarskega oddelka Okrožnega sodišča v Ljubljani prispela šele 9. 8. 2011, vendar zaradi tega tožeči stranki ni mogoče očitati, da je vlogo poslala nepristojnemu sodišču. Napačna navedba opravilne številke zadeve ob dejstvu, da je iz ostalih podatkov vloge (to je navedbe strank, predmeta spora, višine tožbenega zahtevka) identifikacija spora mogoča, za presojo vprašanja pravočasnosti vložitve vloge ni bistvenega pomena.
ZFPPIPP člen 121, 122, 122/3, 123, 123/2. ZPP člen 87, 87/3, 105.
prijava terjatve – nepopolna prijava – podpis zastopnika oziroma pooblaščenca – vročanje v glavnem postopku zaradi insolventnosti – objava sklepa na spletnih straneh AJPES-a
Stranki je bilo z objavo sklepa na spletnih straneh AJPES-a omogočeno, da se z njim seznani. Zato niso utemeljena pričakovanja pritožnika, da se mu sklep vroči po pošti.
Prijava terjatve brez navedbe imena in funkcije podpisnika je nepopolna.
obvestilo zapuščinskega sodišča zemljiški knjigi – vknjižba lastninske pravice na podlagi sklepa o dedovanju
Zemljiškoknjižno sodišče je vezano na predlog, v tem primeru obvestilo zapuščinskega sodišča, zato večjih deležev samo ne more vpisati. Dediči bodo morali pri zapuščinskem sodišču doseči, da predloži obvestilo še o vpisu preostalih solastniških deležev.
ZDR člen 83, 83/2, 110, 111, 111/1, 111/1-6, 118, 118/1, 125, 125/4. OZ člen 86, 88, 88/1.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poskusno delo - ničnost - delna ničnost - zagovor - sodna razveza - odškodnina
Določilo o poskusnem delu v pogodbi o zaposlitvi, ki jo delavec podpiše za opravljanje istega dela, kot ga je opravljal pri delodajalcu po predhodni pogodbi o zaposlitvi, je nično. Zaradi ničnosti takšnega določila pa ni nična celotna (nova) pogodba o zaposlitvi.
odpoved pogodbe sklenjene za nedoločen čas – sporazumna omejitev odpovednih razlogov
Vsaka stranka ima v načelu pravico odpovedati pravno razmerje ves čas njegovega trajanja, razen če začasno ne obstajajo okoliščine, ki zadržujejo odpoved. Druga stranka razmerja lahko odpoved razmerja samo sprejme, ne more pa preprečiti njenih učinkov.
Pravdni stranki sta se v 15. členu pogodbe izrecno dogovorili, da lahko od pogodbe sklenjene za nedoločen čas odstopita, če nastopijo objektivne okoliščine, ki onemogočajo uresničevanje te pogodbe ali, če pogodba očitno ne ustreza več pričakovanjem pogodbenih strank. Z navedenim pogodbenim določilo sta pravdni stranki torej odstop od pogodbe uredili tako, da sta enostransko odpoved pogodbe omejili.
predhodna odredba – pogoji za predhodno odredbo – sklep o izvršbi na podlagi menice – domneva o obstoju nevarnosti – vsebina ugovora zoper sklep o izvršbi
Od vsebine ugovora zoper sklep o izvršbi je odvisno, ali je potrebno dopustiti širšo presojo o tem, ali obstaja neizpodbojna domneva o obstoju nevarnosti v smislu 257. člena ZIZ ali mora upnik nevarnost izkazati za verjetno.
Dolžnik bi domnevo nevarnosti lahko izpodbil le, če bi uveljavljal, da ni bil izdan sklep o izvršbi na podlagi menice ali da proti njemu ni bil pravočasno vložen ugovor. Navedeno ne pomeni, da lahko po izdaji sklepa o izvršbi na podlagi menice v postopku s predhodno odredbo izpodbija dejstvo, da listina, na podlagi katere je bil izdan sklep o izvršbi ni menica, ker ni pravilno izpolnjena.
Po določilu šestega odstavka 3. člena ZGD-1 je podjetnik fizična oseba, ki na trgu samostojno opravlja pridobitno dejavnost v okviru organiziranega podjetja. S tem, ko se začne postopek postopek osebnega stečaja nad dolžnikom, se začne tudi postopek osebnega stečaja nad njim kot samostojnim podjetnikom.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0063398
ZPSPP člen 16, 17.
najem poslovnega prostora – odškodninska odgovornost najemodajalca – škoda zaradi nezmožnosti uporabe najetega prostora – primeren rok za izvedbo popravila
Najemodajalec lahko pride v zamudo pri izvršitvi popravila v razmerju do najemnika le, če mu je ta prej dal primeren rok za izvršitev popravila.