Če med staršema obstaja izvenzakonska skupnost se šteje, da je preživninska obveznost do skupnega otroka izpolnjena. Izrecen dogovor, da sme preživninski zavezanec svojo preživninsko obveznost izpolniti na drug način, ne samo v denarju, je potreben, ko starša ne živita skupaj. Če pa starša živita v določeni zadosti intenzivni skupnosti, je možno šteti, da do takega sporazuma pride na podlagi konkludentnih dejanj.
pravica do izjave – pomembni dokazni argumenti – obseg obrazložitve sodbe – pogodba o nepremičninskem posredovanju
Ker se sodišče ni opredelilo do pomembnih dokaznih argumentov, je podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 8. točke 2. odstavka 339. člena ZPP.
izbris družbe iz sodnega registra brez likvidacije
S pritožbenimi navedbami, da družba ima poslovni naslov in poštni nabiralnik na naslovu, vpisanem v sodni register in da tam posluje, da pa so nabiralniki postavljeni v notranjem delu hiše, ki ima dva vhoda ter da je med aprilom in septembrom 2011 potekala prenova stavbe, zaradi česar obstaja možnost, da ni bilo mogoče prejeti pošte ali pa se je izgubila, pa družba po presoji pritožbenega sodišča ni uspela izpodbiti obstoja izbrisnega razloga iz 2. točke prvega odstavka 427. člena ZFPPIPP, niti dejstev, ki so bila podlaga za domnevo obstoja le-tega.
vznemirjanje lastninske pravice – predhodno vprašanje – prekinitev postopka
Ali je tožnik upravičen do negatornega varstva, je odvisno (tudi) od vprašanja, ali je toženec (so)lastnik stvari, na kateri se zahteva varstvo (in ne nekdo tretji). Ker o tem predhodnem vprašanju že teče druga pravda, je smotrno in zakonito, da se ta postopek prekine do pravnomočne odločitve v drugi pravdi.
ZFPPIPP člen 427, 427/1, 427/1-1, 427/1-2, 427/2, 427/2-2. ZPP člen 86, 86/1, 137, 137/1.
izbris družbe iz sodnega registra brez likvidacije - poslovanje na poslovnem naslovu – neporavnane obveznosti družbe – vročanje pooblaščencu
Zgolj dejstvo, da se je enega od narokov udeležil tudi zakoniti zastopnik stranke (subjekta postopka izbrisa) ne izkazuje, da družba, ki je v postopku izbrisa, na poslovnem naslovu, vpisanem v sodni register, posluje.
Neporavnane obveznosti družbe (subjekta postopka izbrisa) do upnika niso ovira za izbris družbe iz sodnega registra.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
VSL0071826
OZ člen 17. ZASP člen 158, 158/1.
obvezna sklenitev pogodbe – obvezna sestavina pogodbe - nadomestilo za uporabo glasbenih del
Kljub temu, da se je tožena stranka s pogodbo, sklenjeno na podlagi prvega odstavka 158. člena ZASP (dolžnost sklepanja pogodb), zavezala plačevati nadomestilo za uporabo glasbenih del po tarifi iz Pravilnika 06, nadomestila po tej tarifi, ki ni veljavna, ni dolžna plačevati, temveč je dolžna plačevati nadomestilo po tarifi iz Pravilnika 98, ki je po samem zakonu nadomestila neveljavno (17. člen OZ).
neplačilo sodne takse – domneva umika - nakazilo prejeto v dobro prehodnega računa sodišča – tretji izpolnil obveznost namesto dolžnika
Kot plačnik sodne takse je bil sicer tako na plačilnem nalogu, kot tudi na izpisku iz UJPnet naveden XXX d.o.o. in ne taksni zavezanec. To pa ne pomeni, da plačilo ni bilo opravljeno, saj lahko denarno obveznost namesto dolžnika poravna tudi kdo tretji.
Tožnik je v spornem obdobju opravljal delo na drugi formacijski dolžnosti kot je bila tista, na katero je bil imenovan. Iz tega razloga je njegov tožbeni zahtevek za plačilo razlike v plači do plače po dejanskem delu utemeljen.
STVARNO PRAVO – IZVRŠILNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSK0005922
ZIZ člen 59. ZPP člen 181.
tožba zaradi nedopustnosti izvršbe – pravni interes za ugotovitveno tožbo – izvršilni postopek pravnomočno končan – originarna pridobitev lastninske pravice kupca nepremičnine v izvršilnem postopku
Postopek, v katerem je bila izvršba dovoljena na sporni poslovni prostor je pravnomočno končan. Tako sklep o domiku kot sklep o izročitvi nepremičnine kupcu sta pravnomočna, zato je kupec originarno pridobil lastninsko pravico na prodani nepremičnini. Tožnik, ki trdi, da je na predmetu izvršbe imel lastninsko pravico, torej pravico ki bi preprečevala izvršbo, jo je s tem trenutkom, tudi če jo je imel, izgubil, saj je njegovo lastninsko pravico izpodrinila kupčeva. Za ugotovitveno tožbo na nedopustnost izvršbe zato nima več pravnega interesa.
ODŠKODNINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - VARSTVO KONKURENCE
VSL0064629
OZ člen 168, 352, 352/1, 352/2, 369.
zastaranje - izgubljeni dobiček - subjektivni zastaralni rok - povrnitev premoženjske škode - objektivni zastaralni rok - sukcesivno nastajajoča škoda - zastaranje premoženjske škode
Zastaranje terjatve za povrnitev sukcesivno nastajajoče premoženjske škode začne teči, ko oškodovanec izve za takšno škodo in jo lahko uveljavlja. Pravočasno sodno uveljavljanje povračila prve tovrstne škode pred potekom zastaralnega roka pa je pogoj za uveljavljanje povračila vseh nadaljnjih škod.
Tožeča stranka nosi dokazno breme za svoje trditve, da so bile vtoževane asignacije nakazane toženi stranki kot upniku, tožena pa, da ni bila upnik asignacij, ampak je morala prejete zneske nakazati naprej naslednjim upnikom. Le za zneske, ki jih je nakazovala upnikom drugotožeče stranke (kot njen dolžnik), ne more biti oseba, v korist katere je bilo skladno 2. odst. 129. člena ZPPSL izpodbijano pravno dejanje storjeno.
ZFPPIPP člen 132, 132/3, 132/3-3, 132/6. ZFPPIPP-C člen 90, 90/2, 90/6. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
začetek stečajnega postopka med izvršilnim postopkom - prekinitev izvršilnega postopka – nadaljevanje izvršilnega postopka - izvršba na denarna sredstva – pridobitev ločitvene pravice – zaprt transakcijski račun dolžnika - ustavitev izvršbe - absolutna bistvena kršitev določb postopka – navidezna obrazložitev
Sodišče mora v sklepu o nadaljevanju prekinjenega izvršilnega postopka, izdanem po 3. točki tretjega odstavka 132. člena ZFPPIPP, obrazložiti, na podlagi katerih ugotovljenih dejstev šteje, da je upnik v konkretni izvršilni zadevi pridobil ločitveno pravico na določenem dolžnikovem premoženju.
OZ člen 634, 635, 635/1, 636, 661, 662. ZPP člen 154, 165.
jamčevanje za napake gradnje – rok za sodno uveljavljanje pravic – začetek teka jamčevalnega roka – odgovornost izvajalca del – gradbena pogodba – prehod pravic iz odgovornosti za napake – skrite napake – rok za uveljavljanje jamčevalnih zahtevkov – prekluzivni rok – odgovornost za solidnost gradbe
Ugotovitev, „da je izvajalec zavedel naročnika“ v smislu 636. člena OZ, je po svoji naravi materialnopravna in ne dejanska ugotovitev. Sodišče jo sprejme, če obstojajo takšne dejanske okoliščine primera, ki ob uporabi sodniškega silogizma napotujejo nanjo.
plačilo odvetniških storitev - mandatna pogodba – dogovor o plačilu – pisna oblika – pomanjkanje obličnosti – ničnost dogovora – konvalidacija posla – teorija realizacije
Sankcija za odsotnost pisne oblike dogovora o plačilu odvetniške nagrade v določenem odstotku od prejetega zneska ni ničnost. Takšna obličnost namreč ni predpisana v javnem interesu, temveč zaradi varstva (plačilno manj sposobne) stranke.
kršitev pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja – pravica do odškodnine – procesne predpostavke – izčrpanje pospešitvenh sredstev
Zakon od stranke ne zahteva, da bi morala z rokovnim predlogom uspeti. Predpostavka za uveljavljanje odškodnine je le, da tako pospešitveno pravno sredstvo uveljavlja.
odškodninska odgovornost - mobbing - elementi odškodninskega delikta - protipravno ravnanje - nepremoženjska škoda
Tožnik je zaradi protipravnega ravnanja tožene stranke (nezagotavljanja dela, izključevanja iz delovnega procesa) utrpel škodo v obliki psihične stiske, za kar je upravičen do odškodnine v višini 6.000,00 EUR.
Obstoj dogovora oziroma obstoj soglasja volj je stvar dejanskega stanja. Kadar naj bi šlo za ustni dogovor, mora sodišče na podlagi izvedenih dokazov ugotoviti, ali je do tega res prišlo ali ne.
Tožniku je delovno razmerje prenehalo na podlagi sklepa tožene stranke v letu 1998, s katerim je bilo med drugim ugotovljeno, da je tožnik tehnološki višek in da mu preneha delovno razmerje, ker ni dobil soglasja za ponovno imenovanje za direktorja centra in ker Vlada RS ni soglašala s sistemizacijo novega delovnega mesta v centru za socialno delo. Sodno varstvo je uveljavljal šele leta 2003, zaradi česar je bila njegova tožba zavržena. Ta odločitev je postala pravnomočna. Iz tega razloga je tožnikov zahtevek, da se ugotovi ničnost zgoraj omenjenega sklepa, neutemeljen.