izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi delavca - trpinčenje na delovnem mestu - spolno nadlegovanje na delovnem mestu - odpravnina - odškodnina za čas odpovednega roka - odškodnina za neizkoriščeni letni dopust - regres za letni dopust
Ker tožnica pri toženi stranki ni bila izpostavljena nadlegovanju ali trpinčenju, iz izvedenega dokaznega postopka pa ne izhaja niti, da bi tožena stranka opustila izvedbo ustreznih ukrepov in ustvarila nevzdržno delovno okolje, ni podan odpovedni razlog iz 7. točke drugega odstavka 112. člena ZDR za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi delavca. Tožnica posledično ni upravičena do odpravnine in odškodnine v višini izgubljenega plačila za čas odpovednega roka
.
Ker je bila tožnica pri toženi stranki zaposlena več kot šest let, delovno razmerje pa ji je v letu 2009 prenehalo po 1. juliju, je v tem letu pridobila pravico do celotnega letnega dopusta (ter do celotnega regresa za letni dopust).
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - pisno opozorilo na izpolnjevanje obveznosti - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - disciplinski postopek - načelo kontradiktornosti
Ni pravilno stališče sodišča prve stopnje, da je pisno opozorilo na izpolnjevanje obveznosti iz delovnega razmerja in na možnost kasnejše odpovedi, ki je bilo podano v sklepu o disciplinski odgovornosti (s katerim je tožena stranka tožniku izrekla denarno kazen zaradi predhodne kršitve delovnih obveznosti), zakonito, ker tožnik zoper ta sklep ni uveljavljal sodnega varstva. V sporu, v katerem je predmet presoje redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga, bi moralo sodišče prve stopnje tudi podano opozorilo presoditi po vsebini.
ZDR člen 184. OZ člen 131, 135, 149, 150, 179. ZVZD člen 1, 5, 8.
nesreča pri delu - odškodninska odgovornost - krivdna odgovornost - varno delo - objektivna odgovornost - nevarna dejavnost - nepremoženjska škoda
Za škodo, ki jo je tožnica utrpela pri delu kot uslužbenka bencinskega servisa, ko jo je zaradi obračuna med gosti eden izmed gostov poškropil s solzilcem v oči, drugi pa je vanjo uperil nož, je podana tako objektivna (v konkretnem primeru je bilo delo ponoči na bencinskem servisu v bližini diskoteke nevarno) kot krivdna (tožena stranka ni poskrbela za ustrezne varnostne ukrepe) odgovornost tožene stranke.
ZDR člen 31, 32, 83, 83/1, 88, 88/1, 88/1-3, 88/6.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - pisno opozorilo na izpolnjevanje obveznosti - rok za podajo odpovedi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - invalid III. kategorije
Delovno mesto, na katerem je tožnik delal, je bilo zanj kot za invalida III. kategorije invalidnosti ustrezno. Ker dela na tem delovnem mestu kljub temu ni opravljal tako, kot bi bilo treba, mu je tožena stranka utemeljeno podala več pisnih opozoril na izpolnjevanje obveznosti in kasneje tudi redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnih razlogov.
dopolnilna sodba – stroški postopka – določitev vrednosti spornega predmeta
Po določilu drugega odstavka 44. člena ZPP je takrat, kadar se tožbeni zahtevek ne nanaša na denarni zahtevek, odločilna vrednost spornega predmeta, ki ga navede tožeča stranka v tožbi. Glede na to, da je tožeča stranka s tožbo uveljavljala več zahtevkov, pri čemer vrednosti spora posameznih zahtevkov ni navedla, bi jo moralo sodišče prve stopnje pozvati, naj na podlagi 108. člena ZPP to stori. Vendar pa ni ravnalo tako, pa tudi tožena stranka ga ni na to opozorila.
Sodišče prve stopnje je zmotno odločilo o stroških postopka, saj je toženi stranki priznalo tudi stroške postopka, ki so bili že priznani s pravnomočno sodbo oz. sklepom.
ZDR člen 18, 18/1, 110, 110/2, 111, 111/1, 111/1-2, 204, 204/3. ZDSS-1 člen 42.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - znaki kaznivega dejanja - rok za podajo odpovedi - podaja odpovedi - pristojna oseba
Rok za podajo izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi zaradi kršitve pogodbenih oz. drugih obveznosti iz delovnega razmerja, ki ima vse znake kaznivega dejanja, začne teči, ko za kršitev in storilca izve oseba, ki lahko v imenu delodajalca odloča o pravicah in obveznostih iz delovnega razmerja (in ne katera koli druga pri delodajalcu zaposlena oseba).
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - invalid - sindikalni zaupnik - sindikat pri delodajalcu - posebno varstvo pred odpovedjo
Ker je bil tožnik v času odpovedi predsednik sindikata pri toženi stranki (in je štel za sindikalnega zaupnika in užival posebno varstvo pred odpovedjo), mu tožena stranka, ne da bi pridobila soglasje sindikata, ni mogla zakonito redno odpovedati pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga.
Ker je tožena stranka plačilni nalog brez dvoma prejela, zatrjevana procesna kršitev ni podana, saj je tožena stranka kljub vročanju na napačen naslov sodna pisanja prejela in bila seznanjena z njihovo vsebino, s tem pa je bila pomanjkljivost pri vročanju odpravljena in je bila toženi stranki zagotovljena možnost obravnavanja pred sodiščem.
Sklep o dedovanju vročen zakoniti zastopnici dediča, je bil pravilno vročen. V predlogu pa se dedič sklicuje tudi na to, da v postopku ni bil pravilno zastopan, ker je med njim in skrbnico, obstajalo nasprotje interesov. V tem obsegu predlog predstavlja predlog za obnovo postopka.
odpoved s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi - ustrezna zaposlitev - invalid II. kategorije - krajši delovni čas - pravica do razporeditve na drugo ustrezno delo
Ker tožena stranka ni dokazala, da bi tožnici ponudila novo pogodbo o zaposlitvi za ustrezno delo, kot ga je kot invalidka II. kategorije invalidnosti zmožna opravljati po dokončni odločbi ZPIZ, je odpoved s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi nezakonita.
Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 129, 129/1.
zdravljenje v tujini - povračilo stroškov
Ker se pri tožnici, ko je bila sprejeta v bolnišnico v Avstriji, porod še ni začel, tako da zdravljenje v tujini ni bilo nujno in potrebno, tožbeni zahtevek za odpravo odločb tožene stranke in za povračilo stroškov zdravstvenih storitev za porod s carskim rezom ni utemeljen.
starostna pokojnina - pokojninska osnova - nadurno delo - poseben delovni pogoj
Delo ob sobotah in nedeljah zaradi uvajanja novih tehnologij ter delo na terenu pri obnovah hotelov in dvoran ne predstavlja nujnega, nepredvidljivega in kratkotrajnega dela, ki bi se lahko štelo kot poseben delovni pogoj. Iz tega razloga se plača, ki jo je tožnik prejel za opravljanje tega dela (nadurnega dela), ne všteva v pokojninsko osnovo.
URS člen 22. ZPP člen 147, 224, 224/1, 224/4, 318, 339, 339/2, 339/2-8.
zamudna sodba – nepravilna vročitev – vročitev s fikcijo – sprememba naslova
Po oceni pritožbenega sodišča je tožena stranka s pritožbenimi navedbami o spremembi naslova iz K. 88 v K. 74A dovolj določno zatrjevala razloge za neverodostojnost navedb iz vročilnice, in sicer da je bilo obvestilo o prispeli pošiljki puščeno na vratih prostora, v katerem je imela tožena stranka v času vročanja pošiljke sedež. Trditve je tožena stranka tudi dokazno podprla. Nadalje je potrebno upoštevati, da bi bila zaradi opustitve pravilne vročitve tožbe (in posledično izdaje zamudne sodbe), toženi stranki odvzeta možnost sodelovanja v postopku, to je možnost, da predstavi svoja stališča (vključno z dokazi) in se izjavi o navedbah in zahtevkih nasprotne stranke. Gre za eno temeljnih procesnih pravic in sicer za pravico do enakega varstva pravic v postopku pred sodiščem, iz katere izhaja pravica do kontradiktornega postopka kot temeljna človekova pravica. Vsakršne omejitve te pravice je potrebno presojati restriktivno. Če se pojavi dvom v pravilnost postopanja sodišča, ki bi lahko rezultiral v kršitvi pravice do izjave, pa je potrebno postopati tako, da se ta dvom odpravi oz. se stranki zagotovi možnost sodelovanja v postopku.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL0069492
ZASP člen 5, 170.
trditveno breme - avtorska pravica - dela uporabne umetnosti - dokazni standard verjetnosti - sedežne garniture
Okoliščina, da je zahtevana raven individualnosti pri delih uporabne umetnosti višja, izhaja iz same narave del oziroma predmetov, pri tem pa ne gre za strožji pravni test po 5. členu ZASP, ki bi morebiti veljal za dela uporabne umetnosti. Čim manjši je manevrski prostor možne ustvarjalnosti, tem več ustvarjalnosti je treba za doseg kriterijev avtorskega dela iz 5. člena ZASP.
Prvo tožena stranka se odškodninske odgovornosti za neizpolnitev pogodbe v predmetni zadevi ni razbremenila, saj ni dokazala, da je škoda nastala zaradi okoliščin, katerim se ni mogla izogniti. Škodljivim posledicam prenapetostnega sunka bi se namreč s hrambo arhiva ali kopiranjem varnostnih kopij na drugo lokacijo, kot se nahajajo izvirni podatki, lahko izognila.
ZPIZ-1 člen 252, 252/2. ZDSS-1 člen 72, 72/1. ZPP člen 86, 86/3, 87, 87/6, 112, 112/8.
sodno varstvo - zavrženje tožbe - rok za vložitev tožbe - očitna pomota
Tožnica (po pooblaščencu) je tožbo, ki je bila sicer naslovljena na Delovno in socialno sodišče v Ljubljani, s priporočeno pošiljko poslala na naslov Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (tožene stranke). Tožena stranka je nato tožbo posredovala Delovnemu in socialnemu sodišču v Ljubljani, na sodišče je tožba prispela po izteku zakonsko določenega roka za vložitev tožbe. Takšna tožba se zavrže, saj ni mogoče šteti, da je tožnica zaradi očitne pomote tožbo poslala na napačen naslov (na naslov nepristojnega sodišča).
Sodišče je pri presoji pravilnosti ocene javnega uslužbenca res omejeno izključno na presojo pravilnega vrednotenja posameznih kriterijev, kot so predpisani, in nikakor ne more nadomestiti subjektivne ocene nadrejenega o tem, kakšen je prispevek posameznega uradnika k delovanju organa, saj sodišče dela organa ne pozna. Iz navedenega razloga tudi v postopku dokazovanja sodišče večjo težo pripiše mnenju nadrejenega, pa tudi mnenju drugih zaposlenih, ki strokovno poznajo delo organa.
ZDR člen 184, 184/1. OZ člen 352. ZPP člen 19, 23, 23/2, 86, 86/3, 87, 87/3, 112, 112/8.
nesreča pri delu - odškodninska odgovornost - zastaranje - stvarna pristojnost - odstop - pooblaščenec
Odločitev sodišča prve stopnje, ki je odškodninski zahtevek zavrnilo zaradi zastaranja, pri čemer je kot relevantno štelo, da naj bi bila tožba vložena na dan, ko je bila zadeva odstopljena stvarno pristojnemu (delovnemu) sodišču, ni pravilna. Kot datum vložitve tožbe je treba šteti dan, ko je bila tožba dejansko vložena (čeprav na nepristojno sodišče).