Ker tožnik kljub pozivu sodišča prve stopnje tožbe ni popravil, tako da bi bila sposobna za obravnavo (predvsem da bi vsebovala določen tožbeni zahtevek), jo je sodišče prve stopnje utemeljeno zavrglo.
IZVRŠILNO PRAVO – STEČAJNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0058567
ZFPPIPP člen 49, 49/4, 131, 131/1, 132, 132/1. ZPP člen 343, 343/4.
uvedba postopka zaradi insolventnosti – začetek postopka zaradi insolventnosti – vpliv insolvenčnih postopkov na izvršilni postopek - zavrnitev predloga za izvršbo – pravni interes – dovoljenost pritožbe
Začetka in uvedbe postopka zaradi insolventnosti glede na definicije pojmov v ZFPPIPP ni mogoče enačiti.
Od uvedbe postopka zaradi insolventnosti do njegovega začetka je proti insolventnemu dolžniku dovoljeno izdati sklep o izvršbi.
ZUP člen 221, 221/1, 221/3, 343, 343/1, 343/4. ZPP člen 124.
pravni interes za pritožbo – začasna odločba
Tožnica je pred sodiščem prve stopnje izpodbijala dokončno odločbo toženca v zvezi s prvostopenjsko začasno odločbo toženca o priznanju pravice do starostne pokojnine, ker se ni strinjala z višino odmerjene starostne pokojnine. Po tem, ko je toženec z dokončno in pravnomočno odločbo, s katero je nadomestil začasno odločbo, odmeril starostno pokojnino, je tožnica izgubila pravni interes za izpodbijanje začasne odločbe. Pritožba zoper sodbo, s katero je bilo odločeno o pravilnosti in zakonitosti začasne odločbe, se zato zavrže.
ZDR člen 130. SKPgd tarifna priloga točka 4, 4/1. Kolektivna pogodba dejavnosti trgovine Slovenije tarifna priloga točka 4, 4/1. Uredba o višini povračilo stroškov v zvezi z delom in drugih prejemkov, ki se pri ugotavljanju davčne osnove priznavajo kot odhodek člen 1, 2.
povračilo stroškov v zvezi z delom - stroški prevoza na delo in z dela
Sodišče prve stopnje je pravilno odločilo, ko je toženi stranki naložilo, da mora izplačati tožnici razliko med izplačanimi zneski povračil in pripadajočimi zneski povračil stroškov prevoza na delo in z dela, upoštevaje stroške javnega prevoza, kot je določeno v Uredbi o povračilu stroškov v zvezi z delom in drugih prejemkov, ki se pri ugotavljanju davčne osnove priznavajo kot odhodek, ki je inkorporirana v tarifno prilogo k SKPgd oziroma k panožni kolektivni pogodbi.
invalid III. kategorije - pravice na podlagi invalidnosti - zavarovanje za ožji obseg pravic - prostovoljna vključitev v zavarovanje - pretežnost zavarovanja - nadomestilo za invalidnost
Glede na to, da je bila tožnica pretežni del zavarovanja zavarovana za širši obseg pravic, ji kljub temu, da je bila v času nastanka invalidnosti prostovoljno vključena v zavarovanje in tako zavarovana le za ožji obseg pravic, pripadajo pravice na podlagi ugotovljene invalidnosti III. kategorije, vključno s pravico do nadomestila za invalidnost.
oprostitev obtožbe – kaznivo dejanje zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti - kaznivo dejanje goljufije - premoženjsko pravni zahtevek – pritožbeni razlogi – odgovor na pritožbo – sprememba pravne kvalifikacije kaznivega dejanja
Z navedenimi pritožbenimi izvajanji pa se pritožbeno sodišče ne strinja. Prav ima sodišče prve stopnje, da se za storilca uporabi zakon, ki je veljal v času storitve dejanja, razen če je novejši zakon zanj milejši. Zato je ravnalo prav, ko je primerjalo opisa obeh kaznivih dejanj (244/I KZ in 240/I KZ) in pri tem prišlo do pravilnega zaključka, da je z novo, ožjo opredelitvijo (člen 240 KZ-1) položaj kot predmet zlorabe omejen na top management, zato zahteva dodatno konkretizacijo z opisom vodstvenih oziroma nadzorstvenih vsebin in njihovo zakonsko ali statutarno podlago, iz katerih izhaja pooblastilo, ki je bilo zlorabljeno, pravice, ki so bile prekoračene ali dolžnosti, ki so bile opuščene. Zato je v tem delu tudi po mnenju pritožbenega sodišča KZ-1 milejši za storilca, ki takih pooblastil nima oziroma jih ni imel v času storitve dejanja (tako tudi Jenull H. v Pravni praksi z dne 20. 11. 2008 pod naslovom „Poskus razlage kaznivega dejanja po 240. členu KZ-1“). Pritožba zato, kot pravilno obrazlaga sodišče prve stopnje v izpodbijani sodbi, sam obdolženčev položaj kot vodje poslovalnice družbe torej ne ustreza pojmu managementa oziroma pojmu vodenja ali nadzorstva gospodarske dejavnosti, kot je opisan v izreku izpodbijane sodbe pod točko I. Zato tudi ni moč pritrditi pritožbi, da bi sodišče prve stopnje lahko poseglo v opis kaznivega dejanja, ko je spremenilo pravno kvalifikacijo.
Če med staršema obstaja izvenzakonska skupnost se šteje, da je preživninska obveznost do skupnega otroka izpolnjena. Izrecen dogovor, da sme preživninski zavezanec svojo preživninsko obveznost izpolniti na drug način, ne samo v denarju, je potreben, ko starša ne živita skupaj. Če pa starša živita v določeni zadosti intenzivni skupnosti, je možno šteti, da do takega sporazuma pride na podlagi konkludentnih dejanj.
izbris družbe iz sodnega registra brez likvidacije
S pritožbenimi navedbami, da družba ima poslovni naslov in poštni nabiralnik na naslovu, vpisanem v sodni register in da tam posluje, da pa so nabiralniki postavljeni v notranjem delu hiše, ki ima dva vhoda ter da je med aprilom in septembrom 2011 potekala prenova stavbe, zaradi česar obstaja možnost, da ni bilo mogoče prejeti pošte ali pa se je izgubila, pa družba po presoji pritožbenega sodišča ni uspela izpodbiti obstoja izbrisnega razloga iz 2. točke prvega odstavka 427. člena ZFPPIPP, niti dejstev, ki so bila podlaga za domnevo obstoja le-tega.
ZD člen 117, 117/1, 132, 163, 210, 210/1, 210/2, 210/2-1, 212, 212-1, 213. OZ člen 557, 557/1.
podlaga za dedovanje – oporoka – spor o veljavnosti oporoke – obseg zapuščine – pogodba o dosmrtnem preživljanju – napotitev na pravdo – manj verjetna pravica
Sodišče prve stopnje je pravilno uporabilo določila ZD, ko je dediča, ki oporoki ne priznava njene veljavnosti, zaradi tega napotilo na pravdo.
Dediča, ki se zavzemata za to, da bi v zapuščino sodilo tudi premoženje, s katerim je zapustnica odplačno (s pogodbo o dosmrtnem preživljanju) razpolagala v korist sodediča za časa življenja, je sodišče pravilno napotilo na pravdo. Manj verjetno je namreč, da tudi to premoženje spada v zapuščino, saj zapustnici v trenutku njene smrti ni več pripadalo.
Nezakonitost razveljavitve pogodbenega razmerja je dejstvo, ugotovitev katerega se v skladu s 181. čl. ZPP sploh ne more zahtevati z ugotovitveno tožbo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO VREDNOSTNIH PAPIRJEV - IZVRŠILNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL0055503
ZIZ člen 5, 16a/1, 16a/1-2, 41, 41/2, 41/3, 44, 44/2. ZPP člen 47, 74, 74/1, 49.
začasna odredba - ugovor pristojnosti - sklep o začasni odredbi - ugovor krajevne pristojnosti - ugovor stvarne pristojnosti - določitev krajevne pristojnosti - določitev stvarne pristojnosti
V tem postopku predlagana vsebina začasne odredbe naj bi varovala terjatev upnika na zneske dividend od delnic, ki so v lasti drugega do šestega dolžnika in ki jih izplačuje prvi dolžnik, medtem ko upnik zoper drugega do šestega dolžnika svoje terjatve utemeljuje na zatrjevani ničnosti pogodb o prodaji in nakupu delnic ter posledično terjatvi na njihovo vračilo, podredno pa zatrjuje terjatev na solidarno povračilo škode. Drugi do šesti dolžnik so v ugovoru zato utemeljeno uveljavljali, da upnik zoper njih izkazuje terjatve na drugačni pravni podlagi, pri čemer imajo ti dolžniki vsi sedež oz. prebivališče v Ljubljani. Podlaga za določitev krajevne pristojnosti torej ni v 49. členu ZPP, ki določa pristojno sodišče v primeru atrakcije pristojnosti, kadar so toženci materialni sosporniki, temveč temelji na prvem odstavku 47. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, po katerem je splošno krajevno pristojno sodišče, na območju katerega imajo toženci stalno prebivališče.
povračilo stroškov – pripoznava zahtevka – povod za tožbo
Ni mogoče govoriti o tem, da toženec za tožbo ni dal povoda. Tožba je bila potrebna, saj bi sicer sodišče zapuščinski postopek nadaljevalo in ga zaključilo, upoštevaje zapustnikov delež vpisan v zemljiško knjigo.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL0061638
OZ člen 52, 82, 82/1.
predmet prodajne pogodbe – jasno pogodbeno določilo – del sporne nepremičnine – kavzalni pravni posel – zavezovalni pravni posel
Zavezovalni pravni posel, ki je podlaga za prenos tožnikove lastninske pravice na nepremičnini na toženko in mora biti sklenjen v pisni obliki, po svoji vsebini zahteva izvedbo prenosa le dela parcele.
pravica do izjave – pomembni dokazni argumenti – obseg obrazložitve sodbe – pogodba o nepremičninskem posredovanju
Ker se sodišče ni opredelilo do pomembnih dokaznih argumentov, je podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 8. točke 2. odstavka 339. člena ZPP.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL0061639
ZPP člen 115. OZ člen 461, 468.
preložitev glavne obravnave zaradi bolezni – pobotna terjatev – stvarne napake predmeta prodaje – pravočasno grajanje napak
Sodišče narok zaradi zdravstvenih razlogov lahko preloži le, če je bolezen ali poškodba nenadna in nepredvidljiva ter ji onemogoča prihod na sodišče ali sodelovanje na naroku, pri čemer je potrebno predložiti zdravniško opravičilo, izdano na obrazcu v skladu z zakonom, ki ureja zdravstveno varstvo.
Izvedenci, ki so v komisiji sodelovali, morajo v svojem specificiranem stroškovniku posredovati dovolj podatkov, ki sodišču omogočijo odmero nagrade, v konkretnem primeru dovolj določeno trajanje pregleda in obseg dokumentacije, ki so jo še dodatno zbrali in pregledovali.
ZFPPIPP člen 427, 427/1, 427/1-1, 427/1-2, 427/2, 427/2-2. ZPP člen 86, 86/1, 137, 137/1.
izbris družbe iz sodnega registra brez likvidacije - poslovanje na poslovnem naslovu – neporavnane obveznosti družbe – vročanje pooblaščencu
Zgolj dejstvo, da se je enega od narokov udeležil tudi zakoniti zastopnik stranke (subjekta postopka izbrisa) ne izkazuje, da družba, ki je v postopku izbrisa, na poslovnem naslovu, vpisanem v sodni register, posluje.
Neporavnane obveznosti družbe (subjekta postopka izbrisa) do upnika niso ovira za izbris družbe iz sodnega registra.
premoženjska škoda - odmera denarne odškodnine - pravni standard pravične denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo - trditveno in dokazno breme - prosti preudarek - načelo pravičnosti
Uporaba pravnega standarda pravične denarne odškodnine mora biti v vsakem primeru nepremoženjske škode individualizirana, hkrati pa mora biti prisojeni znesek vpet v širše družbene okvire, ki se odražajo v razmerju med manjšimi, večjimi in katastrofalnimi škodami in odškodninami zanje.
Ugotavljanje višine denarne odškodnine za premoženjsko škodo je dejansko vprašanje, glede katerega leži trditveno in dokazno breme na tožniku (7. in 212. člen ZPP).
Kadar se ugotovi, da ima stranka pravico do odškodnine, pa višine zneska ni mogoče ugotoviti oziroma jo je mogoče ugotoviti le z nesorazmernimi težavami, odloči sodišče o tem po prostem preudarku. Glede na odsotnost tožnikovih dokazov v zvezi z specificiranimi stroški, kar bi omogočilo (matematično) natančno ugotovitev višine odškodnine, je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo dejansko stanje s tem, ko je tožnikove stroške izračunalo ob upoštevanju cene bencina, povprečne porabe in preračuna na dejansko prevožene kilometre. Ugotavljanje dejanskega stanja po prostem preudarku na podlagi 216. člena ZPP je namreč odraz načela pravičnosti, saj bi sicer moralo sodišče ob odsotnosti dokazov tožnikov zahtevek sicer zavrniti.