Ker bolečine v križu z ishiasom in bolečine v vratu, sindrom karpalnega kanala in začetne degenerativne spremembe v sklepu leve roke (težave, za katerimi trpi tožnica) niso določene kot telesne okvare v Seznamu telesnih okvar, tožbeni zahtevek za priznanje pravice do invalidnine ni utemeljen.
Ker tožnik kljub pozivu sodišča prve stopnje tožbe ni popravil, tako da bi bila sposobna za obravnavo (predvsem da bi vsebovala določen tožbeni zahtevek), jo je sodišče prve stopnje utemeljeno zavrglo.
ZDR člen 41, 41/1, 42, 112, 112/1, 112/1-4, 112/2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi delavca - zamuda s plačilom - opomin na izpolnjevanje obveznosti
Opominjanje delodajalca pred izredno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi delavca ni namenjeno temu, da delodajalec očitano kršitev odpravi ali da obveznost izpolni. Zato tudi naknadno plačilo nepravočasno izplačanih plač ne vpliva na dejstvo, da je bil podan zakonsko določen razlog za zakonito izredno odpovedi pogodbe o zaposlitvi (vsaj trikratna zamuda s plačilom plače).
ZZVZZ člen 23. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 135.
zdravljenje v tujini - povračilo stroškov
Pri zavarovanki je bilo nadaljevanje zdravljenja v Nemčiji kljub neozdravljivi bolezni upravičeno in sta bila kumulativno izpolnjena oba pogoja iz 135. člena POZZ (v Sloveniji so bile izčrpane možnosti zdravljenja, z zdravljenjem v drugi državi je bilo utemeljeno pričakovati ozdravitev ali izboljšanje zdravstvenega stanja oziroma preprečitev nadaljnjega slabšanja), zato je tožbeni zahtevek za odpravo odločb toženca in za povračilo stroškov zdravljenja utemeljen.
ZDR člen 109. ZTPDR člen 15. ZP (1977) člen 14, 188. ZPPSL člen 93, 94.
odpravnina - pripojitev družbe - delovna doba
Pri presoji tožbenega zahtevka za plačilo premalo izplačanega zneska odpravnine ob redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga je treba upoštevati tudi delovno dobo, dopolnjeno pri pravnih prednikih tožene stranke (družbi, ki je bila pripojena k toženi stranki), četudi je do statusne spremembe (pripojitve) prišlo v okviru prisilne poravnave, sklenjene v stečajnem postopku.
invalid III. kategorije - pravice na podlagi invalidnosti - zavarovanje za ožji obseg pravic - prostovoljna vključitev v zavarovanje - pretežnost zavarovanja - nadomestilo za invalidnost
Glede na to, da je bila tožnica pretežni del zavarovanja zavarovana za širši obseg pravic, ji kljub temu, da je bila v času nastanka invalidnosti prostovoljno vključena v zavarovanje in tako zavarovana le za ožji obseg pravic, pripadajo pravice na podlagi ugotovljene invalidnosti III. kategorije, vključno s pravico do nadomestila za invalidnost.
Glede na to, da se ime, priimek in EMŠO dolžnika v predlogu za izvršbo ujemajo z zemljiškoknjižnimi podatki, so izpolnjeni pogoji za dovolitev vpisa zaznambe sklepa o izvršbi (tudi če je naslov drugačen).
izbris družbe iz sodnega registra brez likvidacije
S pritožbenimi navedbami, da družba ima poslovni naslov in poštni nabiralnik na naslovu, vpisanem v sodni register in da tam posluje, da pa so nabiralniki postavljeni v notranjem delu hiše, ki ima dva vhoda ter da je med aprilom in septembrom 2011 potekala prenova stavbe, zaradi česar obstaja možnost, da ni bilo mogoče prejeti pošte ali pa se je izgubila, pa družba po presoji pritožbenega sodišča ni uspela izpodbiti obstoja izbrisnega razloga iz 2. točke prvega odstavka 427. člena ZFPPIPP, niti dejstev, ki so bila podlaga za domnevo obstoja le-tega.
Sodišče prve stopnje je dopustilo vse trditve, in vse dokaze, ki sta jih pravdni stranki podali v postopku na prvi stopnji. Pri tem pa ni kršilo načela kontradiktornosti, načela enakosti pred zakonom in načela pravne varnosti, saj je dopustilo, da je vsaka stranka lahko odgovorila na trditve druge stranke, ki so bile podane po prvem naroku za glavno obravnavo. Tako tudi ni bila toženi stranki odvzeta možnost učinkovite obrambe, saj je kot rečeno sodišče prve stopnje tudi njene trditve, podane po prvem naroku za glavno obravnavo, obravnavalo. Tožena stranka zato ni imela podlage pričakovati, da sodišče prve stopnje trditev obeh strank, ki so bile podane po prvem naroku, ne bo upoštevalo.
napaka v gradnji – odgovornost za napako – grajanje napake – pobotni ugovor
V 621. členu ZOR je določen zgolj način opredelitve znižanja plačila zaradi stvarne napake in ne predstavlja samostojne določbe, na podlagi katere bi bil mogoč zaključek o utemeljenosti pobota.
Pobotni ugovor je bil podan 15. 03. 2006, njegovo dopustnost je zato potrebno presojati po zakonu, ki je bil v trenutku podajanja pobotnega ugovora v veljavi, torej po določbah Obligacijskega zakonika (OZ).
neplačilo sodne takse – domneva umika - nakazilo prejeto v dobro prehodnega računa sodišča – tretji izpolnil obveznost namesto dolžnika
Kot plačnik sodne takse je bil sicer tako na plačilnem nalogu, kot tudi na izpisku iz UJPnet naveden XXX d.o.o. in ne taksni zavezanec. To pa ne pomeni, da plačilo ni bilo opravljeno, saj lahko denarno obveznost namesto dolžnika poravna tudi kdo tretji.
pogodba o delu – obseg opravljenih del – dokaz z izvedencem
Stališče tožene stranke, da ni dolžna plačati opravljenega dela zato, ker tožeča stranka ni pravilno vodila dokumentacije o opravljenih delih, ni pravilno. Dokazno breme, koliko dela je tožeča stranka opravila je namreč zato na tožeči stranki.
ZFPPIPP člen 427, 427/1, 427/1-1, 427/1-2, 427/2, 427/2-2. ZPP člen 86, 86/1, 137, 137/1.
izbris družbe iz sodnega registra brez likvidacije - poslovanje na poslovnem naslovu – neporavnane obveznosti družbe – vročanje pooblaščencu
Zgolj dejstvo, da se je enega od narokov udeležil tudi zakoniti zastopnik stranke (subjekta postopka izbrisa) ne izkazuje, da družba, ki je v postopku izbrisa, na poslovnem naslovu, vpisanem v sodni register, posluje.
Neporavnane obveznosti družbe (subjekta postopka izbrisa) do upnika niso ovira za izbris družbe iz sodnega registra.
ZPP člen 7, 108, 180, 276, 339, 339/2 ,339/2-8. OZ člen 179.
zahteva sklepčnosti - zahteva dokazanosti - nepopolna tožba - konkreten poziv na dopolnitev tožbe - sodba presenečenja
Za prepoznavo tožbenega zahtevka, za ugotovitev in določitev njegove identitete je nujno, da je vsestransko določen (oziroma vsaj določljiv) tako v subjektivnem kot v objektivnem pogledu.
Če je sodišče menilo, da je tožba kljub temu še vedno nepopolna, bi moralo ravnati v smislu določil 108. člena ZPP. Tožečo stranko bi moralo konkretno pozvati, kako naj zahtevek dopolni in jo opozoriti na posledice. Sodišče tako ni ravnalo, ampak je po izvedenem dokaznem postopku tožbeni zahtevek zavrnilo zaradi neustrezne trditvene podlage, v razlogih sodbe pa navedlo, da je stranko pozvalo, naj zahtevek specificira in podpre s trditveno podlago.
vknjižba lastninske pravice po uradni dolžnosti – sklep o izročitvi nepremičnine
Odločitev sodišča prve stopnje je materialnopravno pravilna, saj temelji na določbi 1. odst. 89. čl. ZZK-1, ki določa, da zemljiškoknjižno sodišče na podlagi obvestila izvršilnega sodišča o pravnomočnosti sklepa o izročitvi nepremičnine kupcu, ki mu je priložen ta sklep, po uradni dolžnosti odloči o vknjižbi lastninske pravice v korist kupca.
razžalitev časti in dobrega imena – odškodnina za nepremoženjsko škodo – razžalitev v tisku – odmera odškodnine
Ocena sodišča prve stopnje, da so bile tožnikove duševne bolečine zelo intenzivne ima podlago v izvedenskemu mnenju, saj kljub temu, da iz izvedenskega mnenja izhaja, da tožnikovo psihično trpljenje ni bilo ves čas izrazito (bilo je tudi blago do zmerno, zmerno ter zmerno do izrazito), izvedensko mnenje celokupno gledano (izvedenec je ugotovil vrsto psihičnih težav, tudi težke oblike, pri čemer je psihično trpljenje tožnika trajalo več let in še ni prenehalo) daje podlago za zaključek, ki je deloma tudi materialnopraven, da je šlo pri tožniku za zelo intenzivne duševne bolečine.