Določba 2. odstavka 1045. člena OZ ureja primer asignacije na dolg, pri kateri je asignat (do višine dolga) zavezan asignatarju opraviti izpolnitev že na podlagi zakona. V takem primeru ni niti potrebno, da pride do akcepta nakazila, saj je asignat zavezan opraviti izpolnitev neposredno na podlagi zakona. Za takšno situacijo v predmetnem primeru ne gre, saj je asignat zavezan asigantarju na podlagi nakazila, ki izhaja iz asignacijske pogodbe z dne 24.5.2010.
krajevna pristojnost - sporazum o krajevni pristojnosti
Upoštevaje specifičnost pravdnega postopka, ki se je nadaljeval po ugovoru dolžnika v izvršilnem postopku na podlagi verodostojne listine ter dejstvo, da ZIZ ne predpisuje več obveznosti predložitve listin k predlogu za izvršbo na podlagi verodostojne listine, četrtega odstavka 69. člena ZPP ni mogoče razumeti drugače, kot da je tožeča stranka listino, na kateri utemeljuje sklenjen dogovor o krajevni pristojnosti, zavezana priložiti najkasneje s prvim procesnim dejanjem v pravdnem postopku, t. j. v prvi pripravljalni vlogi po razveljavitvi sklepa o izvršbi in napotitvi zadeve na pravdo.
sklep o ustavitvi postopka - fikcija umika tožbe - izostanek z naroka - vloga, vložena v tujem jeziku
Sodišče prve stopnje bi moralo z vlogami tožnika, ki jih je poslal v tujem jeziku (kot prošnjo za preložitev naroka oziroma kot opravičilo zaradi neudeležbe na naroku), ravnati, tako da bi tožnika pozvalo, da jih prevede v slovenski jezik. Šele na ta način bi lahko presodilo, ali je imel tožnik opravičene razloge za izostanek s prvega naroka za glavno obravnavo.
OZ člen 126. ZPP člen 318 ZGD člen 510. ZskuS člen 9. Pravilnik o pogojih za opravljanje dejavnosti agencij za zaposlovanje člen 22, 24.
zamudna sodba - pogoji za izdajo zamudne sodbe – nasprotje med dejstvi in dokazi – pravna identiteta subjekta – sprememba pravnoorganizacijske oblike – izplačilo dela koncesijske dajatve – koncesija za opravljanje dejavnosti posredovanja začasnih in občasnih del dijakom in študentom – pogodba v korist tretjega
Predpostavka za izdajo zamudne sodbe iz 3. točke prvega odstavka 318. člena ZPP - ali iz dejstev, ki so navedena v tožbi, izhaja utemeljenost zahtevka - je materialno pravne narave, zato je njena presoja možna tudi na pritožbeni stopnji (enako kot v postopku na prvi stopnji na podlagi pisnega postopka, na podlagi enostransko zbranega procesnega gradiva, brez glavne obravnave). V tem kontekstu mora sodišče v obrazložitvi zamudne sodbe navesti razloge, za svojo odločitev. Pojasniti mora, katera dejstva je štelo za pravno odločilna in na katere določbe materialnega prava je oprlo svojo odločitev, kar je sodišče druge stopnje tudi storilo.
invalid III. kategorije - poslabšanje zdravstvenega stanja - zaključek zdravljenja - dokazovanje - sodni izvedenec - izločitev
Šele v primeru, če je zdravljenje zaključeno, je mogoče ugotavljati, ali je prišlo do zmanjšanja zmožnosti za zagotovitev oziroma ohranitev delovnega mesta oziroma za poklicno napredovanje, torej ali gre za invalidnost.
Nestrinjanje s podanim izvedenskim mnenjem ni razlog za izločitev sodnega izvedenca.
invalid III. kategorije - poslabšanje zdravstvenega stanja - dokazovanje - sodni izvedenec - izvedensko mnenje - prekluzija - pritožbena novota
Tožnica na dopolnilno mnenje sodnega izvedenca ni podala pripomb, kljub temu da jo je sodišče prve stopnje k temu pozvalo (in jo hkrati opozorilo na pravne posledice v primeru, če pripomb ne bi podala ali jih ne bi podala v določenem roku). Navedbe, s katerimi oporeka ugotovitvam sodnega izvedenca v dopolnilnem mnenju, je tožnica podala šele v pritožbi, kar je prepozno, zaradi česar jih pritožbeno sodišče ni upoštevalo pri presoji zakonitosti sodbe sodišča prve stopnje.
dopolnitev tožbe – rok za dopolnitev tožbe – pravočasnost vloge – potrdilo o oddaji pošiljke – prejemni žig sodišča
Ker iz potrdila o oddaji pošiljke izhaja, da je bila pošiljka oddana dne 28. 09. 2011, pisemske ovojnice, iz katere bi bil razviden kasnejši datum oddaje pošiljke (29. 09. 2011), kot je naveden na prejemnem žigu sodišča, pa ni v spisu, je treba šteti, da je bila dopolnitev tožbe vložena 28. 09. 2011, torej pravočasno, v danem roku, ki ga je sodišče prve stopnje določilo tožeči stranki.
povračilo stroškov v zvezi z delom - stroški prevoza na delo in z dela - javni prevoz - kilometrina
Delodajalec delavcu (javnemu uslužbencu) ni dolžan povrniti vseh dejanskih stroškov, ki mu nastanejo v zvezi s prihodom na delo in z dela, pač pa le tiste, ki jih nalaga izvršilni predpis, konkretno Uredba o povračilu stroškov prevoza na delo in z dela javnim uslužbencem in funkcionarjem v državnih organih iz leta 2006 oziroma (za obdobje pred tem) Uredba o povračilu stroškov prevoza na delo in z dela delavcem in funkcionarjem v državnih organih iz leta 2006.
Tožnica je bila že od prvega dne (30. 4. 2010) zaradi možganske kapi nepokretna, nesposobna hoje, po odvajalih nečista, imela je hlačne plenice in se ni mogla samostojno hraniti, oblačiti, slačiti. Šele po izvajanju intenzivne fizioterapije v negovalni bolnišnici je bilo pri njej doseženo izboljšanje zdravstvenega stanja. Ne glede na to, da se je v obdobju od 30. 4. 2010 do 28. 6. 2010 še zdravila oziroma da je bila na medicinski rehabilitaciji, je že od 30. 4. 2010 potrebovala pomoč in postrežbo najmanj za opravljanje večine osnovnih življenjskih potreb. Za takšen obseg dodatka za pomoč in postrežbo bilo stanje že 30. 4. 2010 dokončno oziroma se je zdravstveno stanje v času zdravljenja iz stanja, ko tožnica ni bila sposobna opravljati vseh osnovnih življenjskih potreb, izboljšalo na stanje, ko ni sposobna opravljati le večine osnovnih življenjskih potreb.
razveza zakonske zveze – nevzdržnost zakonske zveze
Zakonska zveza je institut, ki temelji na svobodni odločitvi obeh partnerjev, na obojestranski čustveni navezanosti, vzajemnem spoštovanju, razumevanju, zaupanju in medsebojni pomoči. Čim vsi ti elementi zakonske zveze niso več vzajemno podani na strani obeh partnerjev, je njena nevzdržnost le še nujna posledica.
Pogoji za izbris znamke so določeni v 119. členu Zakona o industrijski lastnini, ki v 1. odstavku določa, da se tožba za izbris znamke iz registra in prepoved uporabe znaka lahko vloži, če je podan eden izmed razlogov po točkah od a) do d) istega odstavka. Ker je bila znamka „JULIJANA“ reg. št. 9471492 razveljavljena še pred vložitvijo predmetne tožbe, tožbeni zahtevek po materialnem pravu ni utemeljen.
Pri preizkusu vzročne zveze med toženčevim psihofizičnim stanjem in njegovim ravnanjem (vožnja po nasprotnem voznem pasu) je pomembna okoliščina, da je toženec preprečil ugotavljanje svoje alkoholiziranosti. Zaradi te okoliščine je na tožencu breme, da vzročno zvezo izključi.
ZFPPIPP člen 427, 427/1, 427/1-2, 427/2, 427/2-2, 435, 435/1, 435/2.
izbris družbe iz sodnega registra brez likvidacije - izbrisni razlog – razlogi za ugovor zoper sklep o izbrisu - neposlovanje na poslovnem naslovu, vpisanem v sodni register – aktivna legitimacija
Če registrsko sodišče začne po uradni dolžnosti postopek izbrisa iz razloga, ker subjekt vpisa ne posluje na poslovnem naslovu, vpisanem v sodni register, subjekt vpisa lahko doseže ustavitev postopka, četudi na tem naslovu ne sprejema uradnih poštnih pošiljk ali je na tem naslovu neznan. Izkazati mora, da posluje in da je upravičen poslovati na tem naslovu ali pa predlagati spremembo poslovnega naslova. Gre za pogoje, ki jih že glede na njihovo vsebino, dokazila, ki morajo biti priložena in upravičenost subjekta vpisa, da predlaga vpis spremembe poslovnega naslova, ne more namesto dolžnika uveljavljati upnik. Vendar to ne pomeni, da upnik v primeru začetka postopka izbrisa na podlagi domneve izbrisnega razloga po 2. točki 1. odstavka 427. člena ZFPPIPP, ni upravičen izpodbijati pogojev za vodenje postopka izbrisa in ne tudi domneve izbrisa.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – STANOVANJSKO PRAVO
VSL0067806
OZ člen 86, 88, 88/1. SZ člen 2, 8, 12, 13, 13/2, 13/3. SZ-1 člen 5, 18, 22, 29, 29/1, 29/2.
delna ničnost kupoprodajne pogodbe – pomožni prostor - pravna kvalifikacija pomožnega prostora – prodaja tuje stvari
S prodajo predmeta, ki ni bil v izključni lasti tožene stranke (prodaja stranišča), je ta kršila prisilne predpise. V skladu s prvim odstavkom 86. člena OZ je pogodba, ki nasprotuje prisilnim predpisom nična, če namen kršenega pravila ne odkazuje na kakšno drugo sankcijo ali če zakon v posameznem primeru ne predpisuje kaj drugega. V konkretnem primeru pride v poštev zgolj ničnostna sankcija, saj je namen zakonodajalca lahko dosežen zgolj z njenim izrekom. Po prvem odstavku 88. člena OZ pa zaradi ničnosti pogodbenega določila ni nična tudi sama pogodba, če lahko obstane brez ničnega določila in če to določilo ni bilo ne pogodbeni pogoj ne odločilen nagib, zaradi katerega je bila pogodba sklenjena. V konkretnem primeru gre torej za delno ničnost kupoprodajne pogodbe in sicer je pogodba nična v delu, ki obsega prodajo stranišča v izmeri 0,64 m2, v ostalem delu pa ostane v veljavi, saj iz podatkov v spisu ne izhaja, da prvi toženi stranki kupoprodajne pogodbe ne bi sklenili, če jima tretja tožena stranka ne bi prodala tudi stranišča, niti ne izhaja, da je bil nakup stranišča odločilen nagib pri sklenitvi pogodbe.
Ker je tožeča stranka postavila nesklepčen tožbeni zahtevek, bi morala toženo stranko v primeru, da bi ji ta naročila vložitev pritožbe ali revizije, opozoriti, da zaradi nesklepčnega tožbenega zahtevka z vložitvijo pravnih sredstev ne bo mogla izboljšati svojega pravnega položaja, kar pa tožeča stranka niti ne zatrjuje.
Pogoj izrecnosti v zemljiškoknjižnem dovolilu ima svoj smisel in je v tem, da se odžene vsak dvom, da zemljiškoknjižni lastnik dovoljuje pri svoji pravici vpis konkretne obremenitve, pravice...
izvršba na podlagi verodostojne listine - zavrženje ugovora kot nepopolnega - podpis zakonitega zastopnika
Sodišče ni imelo pravne podlage za pozivanje dolžnika k podpisu ugovora, dejstvo, da dolžnik ni ravnal v skladu s pozivom sodišča, pa ne more imeti za posledico zavrženja njegovega formalno pravilno sestavljenega ugovora.
razveza pogodbe - vrnitev prejetega na podlagi nične pogodbe – kondikcija – tek zamudnih obresti – zamuda
Določbe 111. člena OZ predstavljajo konkretizacijo pravil vračanja v primeru, ko se reparacijski zahtevki aktivirajo zaradi odstopa od pogodbe, in posebej urejajo položaj, ko se vračajo denarni zneski. Za takšen položaj je v 5. odstavku 111. člena OZ izrecno določeno, da je tisti, ki vrača denarne zneske, (vselej) dolžan plačati tudi obresti od dneva, ko je prejel izplačilo. Pri tem pa je glede na zgodovinsko in teleološko razlago določbe 111. člena OZ mogoče zaključiti, da je stranka, ki vrača prejeta plačila, za čas od prejema plačila do razveze pogodbe, dolžna plačati (zgolj) obresti, ki so primerno nadomestilo za doseženo korist, opredeljeno kot možnost uporabe tujega kapitala – ne pa zakonske zamudne obresti, ki pomenijo civilno kazen za zamudo z izpolnitvijo denarne obveznosti.