ZDR člen 184, 184/1. OZ člen 131. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
nesreča pri delu - odškodninska odgovornost - objektivna odgovornost - krivdna odgovornost - obrazložitev sodbe - bistvena kršitev določb postopka
Stranki nista bili soglasni o tem, ali je do škodnega dogodka (glede katerega tožeča stranka uveljavlja odškodninsko odgovornost tožene stranke) prišlo na delu pri toženi stranki. Kljub temu se sodišče prve stopnje do tega odločilnega dejstva ni opredelilo, s čimer je zagrešilo absolutno bistveno kršitev določb postopka po 14. tč. drugega odst. 339. čl. ZPP.
pogodba o zaposlitvi za določen čas - transformacija - sodna razveza - odškodnina - kriteriji za odmero
Glede na to, da ni utemeljenih razlogov za razlikovanje med tem sporom, v katerem je tožnica uveljavljala, da se njena nezakonito sklenjena pogodba o zaposlitvi za določen čas šteje za pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas, in sporom o zakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi, je delavec v obeh sporih, če ne vztraja pri reintegracijskem zahtevku, ob sodni razvezi pogodbe o zaposlitvi upravičen do ustrezne odškodnine. Gre za odškodnino, ki pomeni odmeno za reintegracijo delavca k delodajalcu.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - DELOVNO PRAVO - ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE
VSL0069496
Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 242. ZPP člen 316, 316/1. OZ člen 148. ZDR člen 111.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - pripoznava tožbenega zahtevka - slabo pravdanje - odškodninska odgovornost - odgovornost pravne osebe
V konkretnem primeru je pripoznava tožbenega zahtevka ravnanje v nasprotju s Pravili OZZ. Slednja v drugem odstavku 242. člena določajo, da se mora zavarovanec (v konkretnem primeru delavka) ravnati v skladu s prejeto odločbo zdravstvene komisije tudi v primeru, če vloži tožbo pri delovnem in socialnem sodišču. Glede na to, da je delavka prejela odločbi tožene stranke, po katerih ni bila začasno nezmožna za delo v polnem delovnem času (pač pa le v polovičnem), hkrati pa ni ravnala po navedenih pravilih, ni jasno, zakaj je tožena stranka pripoznala tožbeni zahtevek, s katerim je delavka izpodbijala dokončno odločbo z dne 12.12.2005 in delno prvostopno odločbo z dne 8.11.2005. Sodišče prve stopnje toženi stranki torej utemeljeno očita slabo pravdanje pred Delovnim sodiščem, še zlasti, ker ugotovitev razlogov za zadržanost od dela velja za naprej, nikakor pa je ni mogoče ugotavljati za nazaj.
zamudna sodba - pritožbeni razlog - zmotna in nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - odpravnina - regres za letni dopust
Tožena stranka v pritožbi smiselno uveljavlja zmotno in nepopolno ugotovitev dejanskega stanja, vendar navedenega pritožbeno sodišče ni preizkušalo, ker se zamudna sodba iz tega pritožbenega razloga ne more izpodbijati.
predznamba zastavne pravice – sklep o zavarovanju – predhodna odredba – pravnomočnost odločbe
Zemljiškoknjižno sodišče je odločalo o predznambi zastavne pravice za zavarovanje terjatve do višine 15.240,00 EUR, na podlagi sklepa o zavarovanju – predhodne odredbe, s katero je bila odrejena predznamba zastavne pravice na dolžnikovi (gre za pritožnika v tej zadevi) nepremičnini. Zmotno je pritožnikovo ugovorno in pritožbeno stališče, da bi morala biti sodna odločba, ki predstavlja podlago za odrejeni vpis, pravnomočna. Relevantni 51. člen ZZK-1, ki ga je potrebno uporabiti v tej zadevi, pravnomočnosti predhodne odredbe ne zahteva, kar je povsem logično glede na ureditev instituta predznambe in tudi v skladu z namenom, ki ga ima predhodna odredba kot instrument zavarovanja po določbah ZIZ.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - nadaljevanje delovnega razmerja do izteka odpovednega roka - prepoved opravljanja dela - dokazno breme
Da tožnik zaradi v izredni odpovedi očitane kršitve pogodbene oziroma druge obveznosti iz delovnega razmerja, to je razkritja poslovne skrivnosti, ni mogel nadaljevati delovnega razmerja do izteka odpovednega roka, med drugim potrjuje dejstvo, da mu je tožena stranka prepovedala opravljati delo že za čas trajanja postopka odpovedi.
ZDSS-1 člen 6.a, 53, 53/1, 53/1-1, 53/2. ZDR člen 126, 126/2. OZ člen 82, 82/1. Kolektivna pogodba za kovinsko industrijo Slovenije člen 46.
kolektivni delovni spor - spor o izvrševanju kolektivne pogodbe - razlaga pogodb - usklajevanje plač - del plače iz naslova delovne uspešnosti - tožbeni zahtevek
Če bi stranki kolektivne pogodbe izrazili skupno voljo, da se pri izračunu višine plač upošteva vsaka sprememba življenjskih stroškov (torej tudi znižanje), bi moralo biti to izrecno zapisano v kolektivni pogodbi oz. prilogi k njej. Ker pa ta govori le o dvigu in rasti plač, ne pa tudi o možnosti znižanja plač, če se življenjski stroški zmanjšajo, nasprotni udeleženec ni ravnal zakonito (je kršil kolektivno pogodbo) s tem, ko je plače znižal na račun zmanjšanja življenjskih stroškov.
Spor glede pravilnega obračunavanja plač glede na določbe kolektivne pogodbe spada med spore o izvrševanju kolektivne pogodbe med strankama. Gre za kolektivni spor o pravicah, ki nastane, kadar se stranki ne strinjata z načinom izvajanja določb veljavne kolektivne pogodbe ali ena od strank ugotavlja njeno kršitev. Ker gre za tak spor, je predlagatelj aktivno legitimiran za vložitev predloga, kot ga je postavil, to je, da nasprotni udeleženec delavcem na novo obračuna plače, tako da upošteva pravilno vrednost izhodiščne plače glede na rast življenjskih stroškov, ter da delavcem izplača razliko med izplačanimi plačami in plačami, ki bi jih morali prejeti.
revizija - rok za vložitev revizije - prepozna revizije - vložitev revizije pri nepristojnem sodišču - očitna pomota - odvetnik - zavrženje revizije
Tožnica je revizijo vložila po odvetniku na nepristojno sodišče (VS RS). Ker je bila revizija na pristojno sodišče, to je sodišče prve stopnje, odstopljena po poteku roka, v katerem je revizijo treba vložiti, jo je sodišče prve stopnje utemeljeno kot prepozno zavrglo, saj je tožnico zastopal kvalificiran pooblaščenec - odvetnik, tako da ne gre za nevednost ali očitno pomoto na strani tožnice.
prenehanje delovnega razmerja - odjava iz zavarovanja - obstoj delovnega razmerja - elementi delovnega razmerja - poslovodna oseba - sodna razveza - odškodnina
Tožnica je bila soustanoviteljica tožene stranke, kljub temu pa je svoje delo pri toženi stranki opravljala po navodilih zakonitega zastopnika tožene stranke. Za svoje delo je prejemala plačilo in povračilo stroškov v zvezi z delom ter regres za letni dopust, delo je opravljala glede na določen 8-urni delovni čas, tako da so bili podani vsi elementi delovnega razmerja, ki ni zakonito prenehalo z odjavo iz pokojninskega in invalidskega ter zdravstvenega zavarovanja.
spor majhne vrednosti - domneva alkoholiziranosti – prometna nezgoda
Izpostavljena domneva alkoholiziranosti res na toženca prevali dokazno breme, da dokaže, da v času nesreče ni bil pod vplivom alkohola in bi v primeru, če teh dejstev ne bi uspel prepričljivo dokazati, bil zahtevek tožnice utemeljen, vendar pa je toženec v postopku uspel izpodbiti domnevo o alkoholiziranosti, kajti opustitev obvestiti policijo o prometni nesreči, še ne pomeni, da toženec ne more z drugimi dokazi izpodbiti domneve o izmiku preiskave in s tem domneve o alkoholiziranosti. Glede na to, da dejanske okoliščine utemeljujejo zaključek, da toženec v času prometne nesreče ni bil pod vplivom alkohola, vprašanje opustitve prijave nesreče za odločitev ni več relevantno.
pravočasno plačilo sodne takse – ugovor se ne šteje za umaknjen
Z izpodbijanim sklepom je prvostopenjsko sodišče štelo ugovor za umaknjen, ker je ugotovilo, da predlagateljica v osem dnevnem roku ni plačala sodne takse. Iz spisovnih podatkov izhaja, da je predlagateljica prejela nalog 6.9.2011, kar ni sporno. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da iz pritožbi priložene fotokopije plačilnega naloga BN 02 izhaja, da je predlagateljica dne 7.9.2011 plačala dolžni znesek sodne takse, torej pravočasno (v okviru danega 8-dnevnega roka), od koder je tudi razvidno, da se tako številka računa kot referenca ujemata s številkami navedenimi v plačilnem nalogu.
zaznamba spora – vrsta spora, ki se zaznamuje v zemljiški knjigi
Predlog predlagateljev, ki je podlaga za predlagani vpis zaznambe ne ustreza nobenemu od navedenih primerov (predlagatelja ne zahtevata, da se ugotovi, da sta onadva (so)lastnika obravnavanih nepremičnin, njun zahtevek je dajatvene narave), navedeni predlog torej ne izpolnjuje pogojev, ki jih za zaznambo spora določa 79. člen ZZK-1.
sosporništvo - enoten postopek - odlog izvršbe - izvršba na nepremičnine – pristop k izvršbi na nepremičnino
Upniki v postopku izvršbe na isto nepremičnino dolžnika niso enotni in še manj nujni sosporniki (1). Določilo 171. člena ZIZ pomeni procesno pravno določbo, ki izvira iz procesne nujnosti, da se izvršilni postopki glede iste nepremičnine združijo v enoten postopek, saj se prodaja nepremičnine, kar je cilj takega izvršilnega postopka, lahko izvrši le enkrat, to pa vsekakor ne pomeni, da so izvršilni upniki na podlagi vseh sklepov o izvršbi v taki materialnopravni skupnosti, da je možna le enaka odločitev za vse.
vpis lastninske pravice na podlagi sklepa o izročitvi nepremičnine kupcu – sklep ne učinkuje proti zemljiškoknjižnemu lastniku
Pritožba ne izpodbija ugotovitev sodišča prve stopnje, da je pri nepremičnini, pri kateri se predlaga vpis, lastninska pravica vpisana v korist MOL. Da bi MOL sodelovala v postopku izvršbe, v kateri je bila predmet prodaje obravnavana nepremičnina, pritožnik ne zatrjuje. Torej se sklep, ki je podlaga za predlagani vpis, na MOL ne more nanašati in jo ne more zavezovati (subjektivne meje pravnomočnosti). Glede na navedeno se pokaže odločitev sprejeta z izpodbijanim sklepom, v celoti pravilna. V izpodbijanem sklepu je namreč ugotovljeno, da je iz navedenega sklepa o izročitvi razviden el prenos lastninske pravice od dolžnice S.L. Na kupca – predlagatelja. V zemljiški knjigi pa je pri nepremičnini lastninska pravica vpisna v korist MOL, zaradi česar bi moral predlagatelj svojemu zemljiškoknjižnemu predlogu priložiti tudi listino, ki bi izkazovala prenos lastninske pravice od zemljiškoknjižnega lastnika MOL na S.L.
ZDen člen 88. ZZad člen 74, 81. ZLPP člen 15, 15/2. ZZK-1 člen 243.
vrnitev premoženja v naravi - zadruga - začasna odredba po ZLPP - začasna odredba po ZZad - ničnost pogodbe - izbrisna tožba
Tožniki, ki niso vedeli za nevpisani podatek, da je bila v relevantnem obdobju imetnica pravice uporabe pravna prednica prvotoženke, ne morejo trpeti posledic iz drugega odstavka 15. člena ZLPP.
Upravičenci imajo po predpisih o denacionalizaciji pravico (in ne dolžnost) zavarovati svoje zahtevke (do zadrug) po določbah ZLPP, ki se nanašajo na varstvo pravic nekdanjih lastnikov in njihovih dedičev.
Prepoved razpolaganja s premoženjem, glede katerega po določbah ZDen obstaja dolžnost vrnitve (88. člen), ki za primer kršitve določa sankcijo ničnosti, je bila določena v javnem interesu, zato dobra vera strank ne vpliva na veljavnost poslov in ne izključuje možnosti izbrisne tožbe za dosego prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja.
ZST-1 člen 11, 11/1, 12, 12/4. ZBPP člen 13, 13/2, 14. ZSV člen 27, 27/1. ZDoh-2 člen 44.
oprostitev plačila sodnih taks – občutno zmanjšanje sredstev za preživljanje – plača - povračilo stroškov prehrane med delom – povračilo stroškov prevoza na delo
Pri ugotavljanju lastnega dohodka prosilca in njegove družine se ne upošteva povračila stroškov za prevoz na delo in prehrano med delom.
STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – ZAVAROVANJE TERJATEV
VSK0005071
SPZ člen 88, 89. ZPP člen 191. ZIZ člen 272.
ustanovitev nujne poti – sodelovanje (so)lastnikov udeleženih nepremičnin – enotni sosporniki – regulacijska začasna odredba
Predlagatelja kot solastnika predlagata ustanovitev nujne poti preko nepremičnin, ki so v lasti prve, druge in tretje nasprotne udeleženke. Četrti in peti nasprotni udeleženec sta solastnika nepremičnine, v korist katere naj se dovoli nujna pot. Kdaj morajo v postopku sodelovati kot enotni sosporniki vsi solastniki nepremičnine, je odvisno od tega, ali gre za gospodujočo ali služečo nepremičnino.