ZPP člen 7, 153, 213, 286. ZOR člen 155, 185. 189.
izguba na zaslužku – odškodnina – premoženjska škoda – trditvena podlaga – izpoved stranke
Tožničina izpovedba ne more nadomestiti trditvene podlage, kar konkretno pomeni, da je dejanska podlaga za odločanje le to, kar stranka navede, ne pa tisto, kar ob zaslišanju izpove.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – ZAVAROVALNO PRAVO
VSL0067801
OZ člen 883, 901, 908, 930.
spor majhne vrednosti – pogodba o organiziranju potovanja – odpoved potovanja – zavarovalna pogodba – splošni pogoji
Kadar potnik sklene zavarovanje o odpovedi potovanja na turistični agenciji, ki mu je prodala potovalni aranžma, nastopa organizator potovanja kot zavarovalni zastopnik glede na določbo 930. člena OZ. Ker je bila upravičena, da v imenu zavarovalnice in na njen račun sklene zavarovalno pogodbo, bi bila dolžna tožencema izročiti tudi zavarovalne pogoje, ki so sestavni del zavarovalne pogodbe
ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODVETNIŠTVO
VSC0003016
OZ člen 165, 179, 182, 299, 299/2. ZPP člen 154, 154/2. ZOdvT tarifna številka 3102.
povrnitev nepremoženjske škode – višina odškodnine – pravdni stroški – uspeh v pravdi – odvetniška storitev – nagrada za narok
Odmera denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo.
Dolžnost povrnitve stroškov v pravdi je odvisna od končnega uspeha, ne pa od uspeha v posamezni fazi postopka. Odvetniku za vse naroke pripada ena nagrada za narok po tar. št. 3102 ZOdvT.
ZFPPIPP člen 78, 78/2, 78/2-3. ZGD-1 člen 527, 528, 528/1, 529.
upniški odbor – sestava upniškega odbora – člani upniškega odbora – povezane družbe
Pri upniku U. d.o.o. ne gre za s stečajnim dolžnikom (neposredno ali posredno) povezano družbo v smislu določbe 527. člena ZGD-1, zato pri njem tudi ni podana zakonska ovira iz 3. točke drugega odstavka 78. člena ZFPPIPP za njegovo imenovanje v upniški odbor.
Ker tožnica vloge (iz katere ni razvidno, ali gre za pritožbo zoper sklep sodišča prve stopnje) ni ustrezno popravila (ampak je še enkrat poslala enako nepopolno vlogo, le da je priložila ambulantni karton), jo je sodišče prve stopnje utemeljeno zavrglo.
Redna pot za uveljavljanje dedne pravice je zapuščinski postopek, pravdni postopek pa zgolj izjemoma in sicer takrat, kadar oseba, ki misli, da ima dedno pravico, le-te ni mogla uveljavljati v zapuščinskem postopku.
Ker pritožnik v zapuščinskem postopku ni sodeloval, razglasitev dodatka k oporoki in uveljavitev dedne pravice pa je zahteval še pred pravnomočnostjo sklepa o dedovanju, lahko svojo dedno pravico uveljavlja v še tekočem zapuščinskem postopku, kajti dedno pravico je v pravdi mogoče uveljavljati šele po pravnomočnosti sklepa o dedovanju v izrecno zakonsko določenih primerih.
Po 335. člena ZPP je podpis pritožnika obvezna sestavina pritožbe. Če pritožba ni podpisana, je po tretjem odstavku 343. člena ZPP nepopolna in jo sodišče zavrže, ne da bi jo poprej vrnilo v dopolnitev. Po 336. členu ZPP se namreč v postopku s pritožbo ne uporabljajo določbe 108. člena ZPP o vračanju nepopolnih vlog v dopolnitev.
ZDR člen 35, 83, 83/1, 88, 88/1, 88/1-3, 110, 110/1, 111, 111/1, 111/1-1, 111/1-2. ZJU člen 24, 25. KZ-1 člen 211, 211/5, 257, 257/3. ZPol člen 3, 30, 31.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - znaki kaznivega dejanja - odpovedni rok - nadaljevanje delovnega razmerja do izteka odpovednega roka - policist
V času, ko izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi javnemu uslužbencu še ne začne učinkovati in ko je javni uslužbenec še v delovnem razmerju, mu delodajalec zaradi kršitev obveznosti iz delovnega razmerja lahko poda redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga. Vendar pa dejstvo, da v redni odpovedi delodajalec javnemu uslužbencu določi odpovedni rok, kaže na to, da je bilo z delovnim razmerjem mogoče nadaljevati do izteka odpovednega roka. To nadalje kaže tudi, da niso podane okoliščine in interesi, ki bi zahtevali takojšnje prenehanje pogodbe o zaposlitvi (kar je pogoj za zakonito izredno odpoved).
invalid III. kategorije - omejitve pri delu - poslabšanje zdravstvenega stanja - pravica do denarnega nadomestila - prijava pri zavodu za zaposlovanje
Tožnica je še nadalje, enako kot po predhodni dokončni in pravnomočni odločbi toženke, razvrščena v III. kategorijo invalidnosti, vendar so potrebne dodatne razbremenitve za drugo ustrezno delo. Priznanje dodatnih omejitev v okviru že obstoječe invalidnosti III. kategorije pomeni poslabšanje invalidnosti, torej spremembo v stanju invalidnosti, zaradi katerega se pravica spremeni.
izobraževanje - vrnitev stroškov izobraževanja - spor majhne vrednosti
V individualnih delovnih sporih sodijo delovna sodišča po postopku, ki je urejen v ZDSS-1 in subsidiarno v ZPP. Določbe ZPP se uporabljajo le v delu, v katerem urejajo pravni postopek, ne pa v delu, v katerem urejajo posebne postopke (na primer postopek v sporu majhne vrednosti).
ZPIZ člen 185, 185/3, 270. ZPIZ-1 člen 180, 181. ZUP člen 129, 124/1, 129/1-4. ZMEPIZ člen 43.
starostna pokojnina - pokojninska osnova - ponovna odmera - plače, izplačane v obliki vrednostnih papirjev - zavrženje zahteve
Toženec je zahtevo za ponovno odmero starostne pokojnine pravilno zavrgel. O starostni pokojnini je bilo namreč dokončno in pravnomočno odločeno, ZPIZ-1 pa ponovne odmere (pri kateri bi se v pokojninsko osnovo všteli zneski, izplačani v obliki delnic) ne predvideva.
vojak - pogodba o zaposlitvi za določen čas - transformacija
Ker je tožnik s toženo stranko sklenil novo pogodbo o zaposlitvi pred iztekom pred tem veljavne pogodbe o zaposlitvi za določen čas, ni nastopila zakonska domneva, da se njegova pogodba o zaposlitvi (sklenjena z vojaško osebo) podaljša za enako časovno obdobje, kot je obdobje, za katero je bila sklenjena.
ZDR člen 130. SKPgd tarifna priloga točka 4, 4/1. Kolektivna pogodba dejavnosti trgovine Slovenije tarifna priloga točka 4, 4/1. Uredba o višini povračilo stroškov v zvezi z delom in drugih prejemkov, ki se pri ugotavljanju davčne osnove priznavajo kot odhodek člen 1, 2.
povračilo stroškov v zvezi z delom - stroški prevoza na delo in z dela
Ugotovitev, da Uredba o povračilu stroškov za prevoz na delo in z dela ni v skladu z ustavo, ne vpliva na ustavnost oziroma zakonitost tarifne priloge k SKPgd oziroma tarifne priloge k panožni kolektivni pogodbi, ki se glede višine povračila stroškov v zvezi z delom sklicujeta na uredbo. Ugotovitev neskladnosti z ustavo namreč ne vpliva na pravico strank kolektivne pogodbe, da v kolektivni pogodbi kot avtonomnem pravnem viru kot merilo za določitev povračila stroškov v zvezi z delom določita ta povračila v višini, kakršna je določena z uredbo. S tem glede višine povračila stroškov v zvezi z delom uredba postane inkorporirana v tarifno prilogo k SKPgd oziroma k panožni kolektivni pogodbi in so jo delodajalci dolžni upoštevati tudi po ugotovitvi neustavnosti uredbe.
odpoved s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - utemeljen razlog - sprememba delodajalca - sodno varstvo - tožbeni zahtevek - načelo dispozitivnosti
S tem, ko je sodišče prve stopnje v okviru tožbenega zahtevka za ugotovitev nezakonitosti redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi ugotovilo, da pri toženi stranki ni bilo utemeljenega razloga za odpoved, ni kršilo načela dispozitivnosti, saj je tožniku prisodilo nekaj manj, kot je zahteval.
Dejstvo, da tožena stranka tožniku po poteku enega leta od prevzema (spremembe delodajalca) ni bila dolžna več zagotavljati pravic iz kolektivne pogodbe, ki je veljala pri delodajalcu prenosniku, ne predstavlja utemeljenega (poslovnega) razloga za odpoved s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi.
ZDR člen 130. SKPgd tarifna priloga točka 4, 4/1. Kolektivna pogodba dejavnosti trgovine Slovenije tarifna priloga točka 4, 4/1. Uredba o višini povračilo stroškov v zvezi z delom in drugih prejemkov, ki se pri ugotavljanju davčne osnove priznavajo kot odhodek člen 1, 2.
povračilo stroškov v zvezi z delom - stroški prevoza na delo in z dela
Sodišče prve stopnje je pravilno odločilo, ko je toženi stranki naložilo, da mora izplačati tožnici razliko med izplačanimi zneski povračil in pripadajočimi zneski povračil stroškov prevoza na delo in z dela, upoštevaje stroške javnega prevoza, kot je določeno v Uredbi o povračilu stroškov v zvezi z delom in drugih prejemkov, ki se pri ugotavljanju davčne osnove priznavajo kot odhodek, ki je inkorporirana v tarifno prilogo k SKPgd oziroma k panožni kolektivni pogodbi.
ZST-1 člen 5, 5/2, 5/2-2, 11, 11/3, 11/4, 13, 13/1.
oprostitev plačila sodnih taks – insolventnost taksnega zavezanca – stečajni dolžnik – pritok sredstev v stečajno maso
Sodišče pri odločanju o oprostitvi, odlogu ali obročnem plačilu taks ne upošteva le finančnega in likvidnostnega stanja pravne osebe, temveč tudi njeno premoženjsko stanje. Stranka, ki razpolaga s premoženjem, mora trditi in izkazati, da ga ne more vnovčiti zaradi pridobitve sredstev za plačilo takse in zakaj ne.
prekluzija – preložitev naroka – ponovno izvajanje dokazov – izločitev iz zapustnikovega premoženja – izločitev v korist potomcev – poračunavanje koristi potomcev – skupno življenje z zapustnikom – amortizacija vlaganj
Iz zapisnika glavne obravnave jasno izhaja, da sta obe pravdni stranki soglašali, da sodišče prve stopnje dokazno oceno napravi tako, da zgolj prebere vse do tedaj izvedene dokaze – med drugim s tem tudi zapisnike o zaslišanju pravdnih strank in prič, glede vseh pravno odločilnih okoliščin. Zato se tožena stranka ne more sklicevati na to, da sodnica sodišča prve stopnje ni mogla pridobiti neposrednega vtisa o verodostojnosti izpovedovanj tako pravdnih strank kot tudi prič na podlagi ponovljenega oz. neposrednega zaslišanja teh oseb.
V izpodbijani sodbi je pravilno opuščena amortizacija opravljenih vlaganj. Sodišče prve stopnje je namreč moralo zgolj opraviti razmerje med vrednostjo nepremičnine in opravljenimi vlaganji, kar vse je izračunala izvedenka, pri čemer je upoštevalo enako merilo – v obeh primerih ni amortizirala niti vrednosti nepremičnine, niti vrednosti opravljenih vlaganj, temveč je opravila cenovni izračun obeh postavk na isti časovni trenutek.
Določba 32. člena ZD ne terja poračunavanja koristi, ki jih je imel potomec od zapustnikovega premoženja, v katerega je vlagal. Tovrstna korist bi se morala poračunati z vlaganji, če bi obstajal dogovor med zapustnikom in potomcem o poplačilu potomčevih vlaganj v obliki najemnine, katere pa tožnik ne bi poravnal, torej ustrezna pravno poslovna podlaga, ali pa če bi takšen poračun terjal institut neupravičene pridobitve (na primer, da bi tožnik bival v hiši brez dovoljenja lastnika in mu ne bi plačeval uporabnine), kar vse bi terjalo ne zgolj upoštevanja omenjenega abstraktnega zakonskega stanu, temveč še uporabo druge pravne podlage, ali pa če bi obstajal dogovor med njima, da mu zapustnik povrne vrednost vlaganj in bi to obveznost tudi izpolnil.
Uporaba 32. člena ZD pride v poštev, ko je ugotovljeno, da je tožnik skupaj z zapustnikom vlagal v njegovo nepremičnino oziroma sta jo skupaj zgradila, sam obstoj skupnega gospodinjstva oziroma skupnega bivanja pa ni pravno pomemben.
Dokazno breme za izkaz višine posojenega zneska in – glede na ugovor oderuškega obrestovanja – tudi obrestne mere je na strani tožeče stranke.
Listine sicer nimajo značaja verodostojne listine skladno z določbo 23. člena ZIZ, a to še ne pomeni, da jih ni mogoče upoštevati kot dokaz v pravdnem postopku in jih obravnavati z vidika posojilnega razmerja med strankama.
motenje posesti – soposestnika stvari – motilno ravnanje - protipravno ravnanje – obseg posestnega varstva – vsebina služnostne pravice
Bodoče negotovo ravnanje toženca ne more biti podlaga za posestno varstvo.
Posest se lahko moti le z dejanji, ki so protipravna. Gre za dejanja, ki nasprotujejo pozitivnim predpisom, pravnemu redu oziroma dejanja, za katera stranka nima pooblastila, temelječega na ustrezni pravni podlagi.
Tožnika uživata posestno varstvo le v takšnem obsegu, ki ustreza vsebini njune služnostne pravice. V SPZ sicer ni (več) določbe o posesti stvarne služnosti, kar pa ne pomeni, da služnostni upravičenec ne bi imel posestnega varstva. Služnosti upravičenec ima položaj soposestnika (25. člen SPZ), lahko pa izvršuje le tako dejansko oblast nad stvarjo, ki ustreza vsebini njegove služnostne pravice in je zato lahko predmet posestnega varstva le v takšnem obsegu. Vsako poseganje v stvarno služnost ne more pomeniti posega, ki bi opravičeval sodno varstvo. Poseg mora biti takšen, da bodisi preprečuje ali v precejšnji meri otežuje izvrševanje vsebine služnosti