začasna odredba - zavarovanje denarne terjatve - subjektivna odgovornost - rok za izdajo začasne odredbe - instrukcijski rok
Sklep o začasni odredbi ne bi bil nezakonit, četudi bi ga sodišče prve stopnje izdalo po poteku roka 3 dni, ki je določen za odločitev o predlogu za izdajo začasne odredbe, zaradi oprave določenih poizvedb (oziroma pridobitve eventuelnih dokazov), ki so lahko odločilnega pomena za ugotovitev utemeljenosti predlagane začasne odredbe.
ZPP člen 139, 139/3, 318, 318/1. ZDR člen 42, 112, 126, 131, 134.
zamudna sodba - vročanje - osebna vročitev - vročanje pravni osebi - plača - regres za letni dopust - odpravnina - odškodnina za čas odpovednega roka - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi delavca
Sodišče prve stopnje je tožbo vročalo, tako da jo je poslalo na naslov, ki je naveden v sodnem registru. Ker ta naslov ne sodi pod poštno številko, ki je navedena v sodnem registru, temveč pod drugo poštno številko, je pošta ravnala pravilno, ko je prečrtala označbo poštne številke na pisanju in namesto nje napisala pravilno poštno številko. Tožba je bila nato puščena v hišnem predalčniku na naslovu, navedenem na pisanju, ki je nedvomno naslov sedeža tožene stranke, s tem je bila vročitev tožbe pravilno opravljena.
Pogodbeno sicer ni izrecno določeno, da v primeru neplačila upravnik sam zalaga lastna sredstva, toda nobenega dvoma ni, da dobavitelji, s katerimi le tožeča stranka vstopa v pogodbeno razmerje, svoje terjatve lahko uveljavijo neposredno do tožeče stranke (upravnika) in ne glede na to, ali so obveznosti solastnikov po izstavljenih računih upravniku poravnane ali ne. Če je mandatno razmerje vzpostavljeno zato, da mandatar izterja obveznosti, terjatev ostane v pravni sferi mandanta in jo mandatar vselej izterjuje za mandantov račun. Opravlja torej tuj posel, vendar ga je upravičen opravljati v svojem imenu (indirektno zastopanje).
Tožena stranka je dolžna prejete račune preveriti, in lahko v ta namen od upravnika zahteva tudi vsa potrebna pojasnila. Tožena stranka ni zahtevala nobenih pojasnil in postavkam v izračunih izvedenca tudi ni argumentirano ugovarjala, zato je bil zaključek sodišča prve stopnje, da tožeča stranka ni zadostila trditvenemu in dokaznemu bremenu, napačen.
URS člen 155. ZZK-1 člen 243. ZZK člen 102, 102/2.
sprememba predpisa – ustavna prepoved restriktivne veljave zakona – neprava retroaktivnost – izbrisna tožba – rok za vložitev po ZZK-1 – vknjižba lastninske pravice
Dejansko stanje, na katerega je tožnica oprla izbrisno tožbo, do uveljavitve ZZK-1 še ni začelo učinkovati, saj izbris določene materialnopravno neveljavne vknjižbe učinkuje šele z izdajo sodbe, pri čemer pritožbeno sodišče poudarja, da rok za vložitev izbrisne tožbe po ZZK do uveljavitve ZZK-1 sploh še ni v celoti potekel. Ne gre torej za primer, ko bi ZZK-1 spreminjajoče posegel v dejansko stanje, ki bi v celoti pripadalo preteklosti, kar bi posledično pomenilo tudi, da je posegel v že pridobljene pravice tožnice.
Pravilna je ugotovitev sodišča prve stopnje, da so določila Cesijske pogodbe jasna in razumljiva, zato za njihovo uporabo ni potrebna nobena interpretativna (razlagalna) metoda. Uporabijo se tako, kot so zapisana.
odpravnina - delovnopravna kontinuiteta - stari ZDR - prevzem delavcev
Dejanski prevzem delavcev k drugemu delodajalcu se šteje kot podlaga za priznanje enakih pravic (upoštevanje delovne dobe pri obeh delodajalcih za izračun odpravnine), kot če delavec ne bi spremenil zaposlitve.
Sklep sodišča o oprostitvi, odlogu ali obročnem plačilu sodnih taks, izdan na podlagi določb ZST, izključuje uporabo 3. odstavka 105a člena ZPP o domnevi umika tožbe v primeru neplačila sodne takse. Če je stranki plačilo sodne takse odloženo ali ji je odobreno obročno plačilo, se v primeru, če sodne takse v roku, ki ga določi sodišče v sklepu o odloženem ali obročnem plačilu ne plača, od dolžnika izterja na podlagi istega pravnomočnega in izvršljivega sklepa.
javni uslužbenec - plača - dodatek k plači - dodatek za dvojezičnost - prevedba plače - sodno varstvo
Javni uslužbenec je za obdobje veljavnosti novega plačnega sistema (od 1. 8. 2010) upravičen do zakonito določene plače, ne da bi za priznanje in izplačilo takšne plače podajal pisne zahteve pri delodajalcu (tudi v primeru, če je v njegovi pogodbi o zaposlitvi določena plača v drugačni - nezakoniti - višini). Takšna zahteva lahko sicer glede na četrti odstavek 3.a člena ZSPJS predstavlja procesno predpostavko za sodno varstvo, ne more pa vplivati na pravico javnega uslužbenca do priznanja in prejemanja zakonito določene plače.
javni uslužbenec - plača - prevedba plače - sodno varstvo - rok za vložitev tožbe
Četrti odstavek 3. a člena ZSPJS določa zgolj procesno predpostavko za vložitev tožbe, to je pisno zahtevo javnega uslužbenca, da delodajalec ugotovi nezakonitost pri določitvi in izplačilu plače in da ravna v skladu z ZSPJS, ne določa pa roka, v katerem mora javni uslužbenec vložiti tožbo.
plača - regres za letni dopust - povračilo stroškov v zvezi z delom
Slab finančni položaj delodajalca oz. njegova insolventnost ne more vplivati na pravice delavcev do izplačila plače in drugih prejemkov iz delovnega razmerja, do katerih so upravičeni v skladu z zakonom in kolektivno pogodbo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSM0021324
URS člen 14, 22. OZ člen 6, 6/2, 131, 132, 134, 134/2, 168, 168/4, 174, 174/1, 179, 179/1, 179/2, 182, 240.. ZPP člen 7, 180, 180/1, 212, 216, 286, 338, 338/1, 338/1-3, 339, 339/2, 339/2-14, 339/2-15, 354, 354/1, 358, 358-5.. ZZDej člen 45. ZZVZZ člen 23.
nepremoženjska in premoženjska škoda - medicinska napaka (zdravniška napaka) - skrbnost dobrega strokovnjaka - krivdna odgovornost - kazenska (penalna) funkcija odškodnine - višina nepremoženjske škode - amputacija noge - načela za odmero nepremoženjske škode - pravni standard pravične denarne odškodnine - sklepčnost tožbenih trditev - trditveno in dokazno breme - prekluzija pri navajanju novih dejstev in dokazov - uporaba načela prostega preudarka glede ugotavljanja dejstev - dokazni standard prepričljivosti - prevalitev dokaznega bremena - načelo enakega varstva pravic - odstop od ustaljene sodne prakse - ustavna procesna jamstva - načelo enakosti (pravičnosti)
Iz 179. člena OZ izrecno izhaja, da je „/namen te odškodnine/“ del zakonskega dejanskega stanu. Kakšen je namen te odškodnine, je predmet razlage. Ker gre v tem delu za besedno zvezo, ki ima naravo pravnega standarda, obstaja normativna podlaga za razlago, kot jo je sprejelo sodišče prve stopnje, da je lahko namen odškodnine tudi kaznovalen oz. preventiven. Sodba sodišča prve stopnje je osamljen (prvi) primer, ko se prisoja izjemno visoka denarna odškodnina s sklicevanjem na njeno kazensko funkcijo. Utemeljitev takšnega odstopa s sklicevanjem na mladost tožnika in na okoliščino, da denar ne more nadomestiti njegovega trpljenja ter očitek o dopuščanju nepravilnosti prvotoženke, niso okoliščine, ki bi odstopale od bistveno enakih primerov v sodni praksi, zato je denarna odškodnina previsoko odmerjena.
objava popravka – zavrženje tožbe – tek roka za vložitev tožbe
Tridesetdnevni rok za vložitev tožbe po drugem odstavku 33. člena ZMed teče od dneva po preteku roka za objavo popravka oziroma od dneva, ko je bil popravek objavljen v roku, vendar na način, ki ni v skladu z ZMed.
pogoji za vpis – identifikacijski znak nepremičnine
V konkretnem primeru nepremičnine sploh niso bile označene ne s “starim” ne z “novim” identifikacijskim znakom, ampak zgolj opisno (ni npr. navedena parc. št., št. podvložka....), kar onemogoča presojo identitete nepremičnine.
dodatno izvršilno sredstvo – nadaljevanje izvršbe – dovolitev izvršbe še z drugimi sredstvi in na drugih predmetih – drugo sredstvo izvršbe
Iz določbe tretjega odstavka 34. člena ZIZ, ni mogoče izpeljati pravila, da mora upnik v primeru, ko ponovno predlaga izvršbo z izvršilnim sredstvom, glede katerega je bila izvršba že predhodno ustavljena, izkazati ustrezno spremembo okoliščin v zvezi s tem izvršilnim sredstvom. Edini pogoj, ki ga navedena določba postavlja, je ta, da izvršilni postopek (še) teče, upniku pa ni naložena dolžnost, da obrazloži, zakaj predlaga razširitev izvršilnih sredstev.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - izostanek z dela - letni dopust - odobritev letnega dopusta - nadaljevanje delovnega razmerja do izteka odpovednega roka
Tožnik bi moral upoštevati jasno odredbo delavke, pristojne za kadrovske zadeve, in naslednji dan priti na sedež delodajalca. Ker ni tako ravnal in ker je bil v nadaljevanju več kot 5 zaporednih dni neupravičeno odsoten z dela, mu je tožena stranka (delodajalec) utemeljeno podala izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi po 3. alinei prvega odstavka 111. člena ZDR.
ZPP člen 7, 153, 213, 286. ZOR člen 155, 185. 189.
izguba na zaslužku – odškodnina – premoženjska škoda – trditvena podlaga – izpoved stranke
Tožničina izpovedba ne more nadomestiti trditvene podlage, kar konkretno pomeni, da je dejanska podlaga za odločanje le to, kar stranka navede, ne pa tisto, kar ob zaslišanju izpove.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0065212
OZ člen 15, 50, 50/2, 87, 87/2, 88, 88/1, 92, 255, 255/1, 256, 259, 259/2, 260. ZPP člen 181, 181/3. ZZZDR člen 51.
izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj – pasivna legitimacija za izpodbijanje – učinek izpodbijanja – delna ničnost sporazuma o razdelitvi skupnega premoženja – navidezna pogodba – premoženjska razmerja med zakonci – skupno premoženje – ugotovitvena tožba – vmesni ugotovitveni zahtevek
Pri notarskem zapisu o ugotavljanju obsega deleža in delitve skupnega premoženja ne more iti za delno ničnost, saj takšen sporazum ne more obstajati brez uveljavljanega navideznega (ničnega) določila, to določilo pa tudi ni bilo pogoj sporazuma in tudi ne odločilen nagib, zaradi katerega je bil sporazum sklenjen. Iz narave ugotavljanja obsega, deležev in delitvi skupnega premoženja izhaja, da ni mogoče le delno ugotoviti ničnosti, saj gre za celovito ureditev premoženjskih razmerij med zakonci.
Zahtevek na ugotovitev ničnosti sporazuma ni vmesni ugotovitveni zahtevek, saj rešitev tega vprašanja ni rešitev predhodnega vprašanja v postopku zaradi izpodbijanja dolžnikovih pravnih dejanj, v katerem se odloči, da izpodbijano pravno dejanje izgubi pravni učinek le v razmerju med upnikom (tožečo stranko) in pridobiteljem koristi (prvo toženko), zato sodišče tudi ne izreče neveljavnosti izpodbijanega pravnega dejanja; v postopku kjer je pasivna legitimacija omejena le na tistega, v čigar korist je bilo storjeno izpodbijano pravno dejanje (v konkretnem primeru le na prvo toženko), ugotovitveni zahtevek kot ga je postavila tožeča stranka, pa zahteva pasivno legitimacijo obeh pogodbenih strank.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – ZAVAROVALNO PRAVO
VSL0067801
OZ člen 883, 901, 908, 930.
spor majhne vrednosti – pogodba o organiziranju potovanja – odpoved potovanja – zavarovalna pogodba – splošni pogoji
Kadar potnik sklene zavarovanje o odpovedi potovanja na turistični agenciji, ki mu je prodala potovalni aranžma, nastopa organizator potovanja kot zavarovalni zastopnik glede na določbo 930. člena OZ. Ker je bila upravičena, da v imenu zavarovalnice in na njen račun sklene zavarovalno pogodbo, bi bila dolžna tožencema izročiti tudi zavarovalne pogoje, ki so sestavni del zavarovalne pogodbe
pravica do odmene zaradi nemožnosti uporabe v denacionalizaciji vrnjenih solastninskih deležev
Denacionalizacijski upravičenec je upravičen do povrnitve tiste koristi, ki bi jo po normalnem teku stvari dosegel (kar je dejansko vprašanje), če bi dobil odvzeto nepremičnino vrnjeno takoj po uveljavitvi ZDen.
Navedbam o tožnikovem kmetovanju (v okviru svoje kmetije), ki naj bi potekalo (v polnem obsegu) do konca leta 2000 (ko naj bi se tožnik in njegova žena oba zaposlila), drugotožena stranka ni oporekala. Iz tega razloga je potrebno za to obdobje (do konca leta 2000) pri ugotavljanju višine odmene, do katere je tožnik upravičen, izhajati iz višine koristi, ki bi jo dosegel z izkoriščanjem obeh v denacionalizaciji vrnjenih kmetijskih zemljišč (pravilneje solastninskih deležev na obeh parcelah) v okviru gospodarjenja na svoji kmetiji.