spor majhne vrednosti – poprava naziva – poprava očitnih napak – sprememba tožbe – etažni lastniki
Sodišče prve stopnje je pravilno ravnalo, ko je dopustilo, da je tožeče stranka popravila svoj naziv z navedbo konkretnih imen fizičnih in pravnih oseb, ki so etažni lastniki objekta X, Ljubljana. Glede na nasprotovanje tožene stranke je tudi pravilno dopustilo, da je tožeča stranka odpravila določene pomote pri zapisu imen posameznih etažnih lastnikov.
ZDR člen 109. ZTPDR člen 15. ZP (1977) člen 14, 188. ZPPSL člen 93, 94.
odpravnina - pripojitev družbe - delovna doba
Pri presoji tožbenega zahtevka za plačilo premalo izplačanega zneska odpravnine ob redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga je treba upoštevati tudi delovno dobo, dopolnjeno pri pravnih prednikih tožene stranke (družbi, ki je bila pripojena k toženi stranki), četudi je do statusne spremembe (pripojitve) prišlo v okviru prisilne poravnave, sklenjene v stečajnem postopku.
Leasing pogodba je inominatna pogodba, ki kot poseben pogodbeni tip zakonsko ni urejena. Zato je presoja pravic in obveznosti pogodbenih strank ter posledic kršitve leasing pogodbe odvisna od vsebine leasing pogodbe (in splošnih pogojev poslovanja kot sestavnega dela pogodbe) kot avtonomne ureditve pogodbenega razmerja in s tem materialnega prava. Iz vsebine leasing pogodbe pa ne izhaja domneva soglašanja z obračunom dolga po razvezi pogodbe v primeru neoporekanja končnemu obračunu leasingodajalca. Taka posledica pa ne izhaja niti iz splošnih določb OZ.
Ustava RS člen 19, 19/1, 35, 51. ZDZdr člen 39, 39/1.
zdravljenje v psihiatrični bolnišnici v oddelku pod posebnim nadzorom – sprejem brez privolitve v nujnih primerih – hujše ogrožanje lastnega zdravja – duševna motnja
Ker je zaradi duševne motnje prizadeta voljna sfera nasprotnega udeleženca, je ta vzrok hujšega ogrožanja zdravja, saj nasprotni udeleženec nima več sposobnosti oblikovati pravno relevantne izjave volje glede svojega zdravljenja.
stroški postopka sprejema osebe na zdravljenje brez privolitve v nujnih primerih – postavitev odvetnika po uradni dolžnosti - nagrada in potrebni izdatki odvetnika – breme državnega proračuna – kritje stroškov iz sredstev sodišča – upravičena oseba terjati stroške
Ker odvetnik opravi odvetniško storitev za osebo po sklepu sodišča, mora stroške odvetniške storitve, torej odvetniško nagrado in izdatke odvetnika, ki mu pripadajo po odvetniški tarifi, plačati sodišče kot naročnik storitve.
Med nasprotno udeleženko in odvetnico, ki ji je bila postavljena po uradni dolžnosti, ni mandatnega razmerja. Posledično plačila stroškov zastopanja ni upravičena terjati nasprotna udeleženka, ampak le odvetnica, ki je odvetniško storitev opravila. Plačilo lahko uveljavlja zgolj v svojem imenu in ne v imenu osebe, ki jo je zastopala. Enako velja tudi za postopek s pravnimi sredstvi, kadar je predmet izpodbijanja odločitev sodišča o plačilu stroškov zastopanja.
obveznost in višina plačila sodnih taks – količnik za odmero takse – umik predloga za izdajo plačilnega naloga pred izdajo odločbe o njem – vrnitev takse – pravna praznina - analogija
V rednem postopku se torej sodna taksa v skladu z ZST-1 v primerih, ko se postopek konča s pravočasnim umikom tožbe zniža na 1/3. V takem primeru znaša količnik za sodno takso 1. Ker gre za podoben primer, je zakonsko analogijo potrebno uporabiti tudi, ko upnik še pred izdajo odločbe o predlogu za izdajo plačilnega naloga, predlog umakne in je treba v takem primeru tožniku vrniti 2/3 sodne takse za postopek s predlogom za izdajo plačilnega naloga.
stroški postopka sprejema osebe na zdravljenje brez privolitve v nujnih primerih – postavitev odvetnika po uradni dolžnosti - nagrada in potrebni izdatki odvetnika – breme državnega proračuna – kritje stroškov iz sredstev sodišča – upravičena oseba terjati stroške
Ker odvetnik opravi odvetniško storitev za osebo po sklepu sodišča, mora stroške odvetniške storitve, torej odvetniško nagrado in izdatke odvetnika, ki mu pripadajo po odvetniški tarifi, plačati sodišče kot naročnik storitve.
Oseba, ki je bila brez privolitve sprejeta na zdravljenje v psihiatrično bolnišnico v oddelek pod posebnim nadzorom, nikoli ni dolžna sama kriti stroškov takšnega postopka, ne glede na njegov izid.
predlog za predložitev seznama dolžnikovega premoženja – ustavitev izvršbe z zadnjim dovoljenim izvršilnim sredstvom – konec izvršilnega postopka
Predlog upnika za odreditev seznama dolžnikovega premoženja, vložen po izdaji sklepa o ustavitvi izvršbe z zadnjim dovoljenim sredstvom izvršbe in še v nepretečenem pritožbenem roku tega sklepa, zoper katerega se upnik sicer ni pritožil, ko so bile predhodno s pravnomočnimi sklepi o ustavitvah izvršb ustavljene izvršbe tudi z ostalimi dovoljenimi izvršilnimi sredstvi, glede na namen instituta predložitve seznama dolžnikovega premoženja in glede na pogoje in način odreditve, kot ga določa čl. 31 ZIZ, ni dovoljen.
ZDR člen 184. ZObr člen 100.a. ZDDO člen 72. OZ člen 131, 341, 347, 347/1, 352, 352/2, 364. ZOR člen 154, 372, 372/1, 376. ZDSS-1 člen 5. ZPP člen 214, 244, 244/1. ZKP člen 540, 540/3.
Zgolj okoliščina, da je tožena stranka tožnikom odredila izvedbo naloge, o kateri so mediji kasneje kritično poročali, ne pomeni, da je kot delodajalec odškodninsko odgovorna za škodo, ki naj bi tožnikom nastala zaradi tega poročanja.
V tej zadevi teče individualni delovni spor, v katerem tožniki uveljavljajo odškodninski zahtevek zoper delodajalca, Republiko Slovenijo. Kljub temu, da je tožena stranka v tem sporu Republika Slovenija, delovno sodišče, ki je pristojno za individualne delovne spore med delavci in delodajalci, ni pristojno za obravnavanje tožbe za povrnitev škode zaradi neupravičene obsodbe, ki se vloži zoper Republiko Slovenijo. Tožbo iz tega naslova bi morali tožniki vložiti pred pristojnim sodiščem, to je pred sodiščem splošne pristojnosti.
ravnanje z odpadki – plačilo odvoza komunalnih odpadkov
Obveznost plačila stroškov ravnanja z odpadki oziroma njihovega odvoza ne nastane s pogodbo, temveč temelji neposredno na Odloku o ravnanju s komunalnimi odpadki, ki ga je sprejela Mestna občina Maribor, podlaga za njegov sprejem pa je v ZVO. Obveznost plačila za odjem odpadkov bremeni vse povzročitelje odpadkov, ki bivajo v določenem območju.
sprememba upnika med izvršilnim postopkom – prehod terjatve – javna listina – prenehanje družbe po skrajšanem postopku
Pravnomočni sklep registrskega sodišča o vpisu prenehanja družbe po skrajšanem postopku, iz katerega izhaja, da je omenjena družba prenehala brez likvidacije, preostanek premoženja po izbrisu iz registra pa je prevzel v celoti ustanovitelj, je javna listina, ki izkazuje prehod terjatve in dopušča spremembo upnika po 3. odst. 24. čl. ZIZ.
Ker bolečine v križu z ishiasom in bolečine v vratu, sindrom karpalnega kanala in začetne degenerativne spremembe v sklepu leve roke (težave, za katerimi trpi tožnica) niso določene kot telesne okvare v Seznamu telesnih okvar, tožbeni zahtevek za priznanje pravice do invalidnine ni utemeljen.
Ker tožnik kljub pozivu sodišča prve stopnje tožbe ni popravil, tako da bi bila sposobna za obravnavo (predvsem da bi vsebovala določen tožbeni zahtevek), jo je sodišče prve stopnje utemeljeno zavrglo.
oprostitev obtožbe – kaznivo dejanje zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti - kaznivo dejanje goljufije - premoženjsko pravni zahtevek – pritožbeni razlogi – odgovor na pritožbo – sprememba pravne kvalifikacije kaznivega dejanja
Z navedenimi pritožbenimi izvajanji pa se pritožbeno sodišče ne strinja. Prav ima sodišče prve stopnje, da se za storilca uporabi zakon, ki je veljal v času storitve dejanja, razen če je novejši zakon zanj milejši. Zato je ravnalo prav, ko je primerjalo opisa obeh kaznivih dejanj (244/I KZ in 240/I KZ) in pri tem prišlo do pravilnega zaključka, da je z novo, ožjo opredelitvijo (člen 240 KZ-1) položaj kot predmet zlorabe omejen na top management, zato zahteva dodatno konkretizacijo z opisom vodstvenih oziroma nadzorstvenih vsebin in njihovo zakonsko ali statutarno podlago, iz katerih izhaja pooblastilo, ki je bilo zlorabljeno, pravice, ki so bile prekoračene ali dolžnosti, ki so bile opuščene. Zato je v tem delu tudi po mnenju pritožbenega sodišča KZ-1 milejši za storilca, ki takih pooblastil nima oziroma jih ni imel v času storitve dejanja (tako tudi Jenull H. v Pravni praksi z dne 20. 11. 2008 pod naslovom „Poskus razlage kaznivega dejanja po 240. členu KZ-1“). Pritožba zato, kot pravilno obrazlaga sodišče prve stopnje v izpodbijani sodbi, sam obdolženčev položaj kot vodje poslovalnice družbe torej ne ustreza pojmu managementa oziroma pojmu vodenja ali nadzorstva gospodarske dejavnosti, kot je opisan v izreku izpodbijane sodbe pod točko I. Zato tudi ni moč pritrditi pritožbi, da bi sodišče prve stopnje lahko poseglo v opis kaznivega dejanja, ko je spremenilo pravno kvalifikacijo.
ZZVZZ člen 23. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 135.
zdravljenje v tujini - povračilo stroškov
Pri zavarovanki je bilo nadaljevanje zdravljenja v Nemčiji kljub neozdravljivi bolezni upravičeno in sta bila kumulativno izpolnjena oba pogoja iz 135. člena POZZ (v Sloveniji so bile izčrpane možnosti zdravljenja, z zdravljenjem v drugi državi je bilo utemeljeno pričakovati ozdravitev ali izboljšanje zdravstvenega stanja oziroma preprečitev nadaljnjega slabšanja), zato je tožbeni zahtevek za odpravo odločb toženca in za povračilo stroškov zdravljenja utemeljen.
ZDR člen 41, 41/1, 42, 112, 112/1, 112/1-4, 112/2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi delavca - zamuda s plačilom - opomin na izpolnjevanje obveznosti
Opominjanje delodajalca pred izredno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi delavca ni namenjeno temu, da delodajalec očitano kršitev odpravi ali da obveznost izpolni. Zato tudi naknadno plačilo nepravočasno izplačanih plač ne vpliva na dejstvo, da je bil podan zakonsko določen razlog za zakonito izredno odpovedi pogodbe o zaposlitvi (vsaj trikratna zamuda s plačilom plače).
ZGO-1 člen 215, 215/1. ZPP člen 3, 3/3. ZUN člen 46, 76, 76/3, 76.c, 76.c/1. ZVEtL.
odmera funkcionalnega zemljišča – črna gradnja – aktivna legitimacija za vložitev zahtevka za odmero funkcionalnega zemljišča – pristojnost za določanje funkcionalnega zemljišča
Tožeča stranka je tožbo vložila zato, ker sama ni aktivno legitimirana za vložitev zahteve za odmero funkcionalnega zemljišča. Kdo je aktivno legitimiran za vložitev zahtevka za odmero funkcionalnega zemljišča določa zakon, aktivno legitimirana oseba pa ima pravico zahtevo vložiti ali pa tudi ne. Z ugoditvijo takšnemu zahtevku bi se z zakonom določena aktivna legitimacija razširila tudi na osebe, ki te pravice na podlagi kogentnih zakonskih določb nimajo. Tožnika s tožbo ne moreta prisiliti aktivno legitimirane osebe, da vloži zahtevek, niti ne moreta aktivne legitimacije razširiti nase, saj bi to pomenilo, da bi se s sodbo spreminjala prisilna določila zakona, to pa ni dopustno (tretji odstavek 3. člena ZPP).