Upravitelj zapuščine je lahko tudi eden izmed dedičev. Popis zapuščine opravi izvršitelj ali notar ali delavec sodišča, ki ga določi sodišče, ne pa tudi upravitelj zapuščine.
predmet obveznosti – obligacija prizadevanja – obligacija uspeha – nagrada za uspeh – razlaga pogodbenih določil
Tožnik ni bil dolžan le svetovati toženki oziroma vlagati svoj trud le v tej smeri, ampak je bil glede na določila medsebojne pogodbe dolžan pomagati sestaviti vso potrebno razpisno dokumentacijo, izdelati projektno dokumentacijo, poslovna poročila ter vse izjave, potrebne za formalno vložitev zahtevka na razpis. Ni sporno, da tožnik ni pripravil ne projektne dokumentacije ne ostalih dokumentov, ki so bili potrebni za toženkino prijavo na razpis, to pa pomeni, da ni izpolnil svojih pogodbenih obveznosti. S toženkinim uspehom na razpisu torej ni nastala njena obveznost plačati tožniku dogovorjeno nagrado, saj tožnik ni izpolnil svojih pogodbenih obveznosti in je toženka pridobila sredstva sklada na podlagi sodelovanja z drugim podjetjem.
predlog za razveljavitev potrdila o pravnomočnosti - smiselna uporaba določb Zakona o splošnem upravnem postopku - vročanje - klavzula pravnomočnosti - vročitev odločbe - fikcija vročitve
V primeru, ko naslovnik ne prevzame pošiljke v 15-ih dneh, velja vročitev za opravljeno z dnem preteka tega roka (velja fikcija vročitve), torej ne glede na to, na kateri dan takšen rok izteče.
Otrok v starosti mld. B. (15 let) ima pravico, da tudi sam aktivno sodeluje pri določanju načina izvrševanja stikov s tistim od staršev, s katerim ne živi skupaj oziroma, da z njim vzdržuje stike na način, ki je skladen z otrokovimi željami in potrebami ter njegovimi šolskimi obveznostmi in dejavnostmi v prostem času. Zato je potrebno pri ureditvi stikov s sodno odločbo med tožencem in sinom B. slednjemu omogočiti aktivno vlogo v izvajanju njegove pravice do stikov z očetom.
Čeprav toženec ni zaposlen, pa je zmožen za delo in je glede na svoj način življenja očitno tudi pridobitno zmožen v tolikšni meri, da zmore zaslužiti tudi potrebna sredstva za plačevanje preživnine. Pri tem je pravno neupoštevno toženčevo sklicevanje na urejanje lastne eksistence (bivalnih pogojev), saj je preživninska obveznost do otrok primarna in ima prednost pred vsemi drugimi toženčevimi obveznostmi in željami.
Prehod terjatve iz naslova pravdnih stroškov upravičenca do brezplačne pravne pomoči na Republiko Slovenijo je urejen z ZBPP in ni stvar odločitve pravdnega sodišča v odločbi o stroških pravdnega postopka.
načelo formalnosti zemljiškoknjižnega postopka – zaznamba sklepa o izvršbi – vknjižba hipoteke – pravnomočnost sklepa o izvršbi – izvršba na podlagi verodostojne listine – izvršba na podlagi izvršilnega naslova
Pravnomočnost sklepa o izvršbi je pogoj za dovolitev zaznambe izvršbe pri nepremičnini zgolj v primeru izvršbe na podlagi verodostojne listine.
STVARNO PRAVO – ZEMLJIŠKA KNJIGA – IZVRŠILNO PRAVO
VSL0065072
ZZK-1 člen 124, 133, 133/1, 147, 148, 150, 150/1, 150/1-2. ZIZ člen 250, 254, 254/3, 254/4. SPZ člen 274, 274/2, 274/3.
zastavna pravica – zastavna pravica na podlagi sporazuma strank – vknjižba zastavne pravice – načelo formalnosti zemljiškoknjižnega postopka – pogoji za dovolitev vpisa – dovoljenost vpisa po stanju zemljiške knjige – uporaba določb ZIZ, če nepremičnina ni vpisana v zemljiško knjigo – prenehanje uporabe določil drugih zakonov
Predlagateljičin zemljiškoknjižni predlog se opira na listino, iz katere izhaja, da naj se vknjižba hipoteke dovoli zoper dolžnico J. Z. kot lastnico stanovanja. Ob vložitvi zemljiškoknjižnega predloga 24.6.2009 J. Z. ni bila vpisana kot lastnica obravnavane nepremičnine, ki je od 10.4.2007 v lasti K. Z.. Iz pravilnih dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje tako izhaja, da niso izpolnjeni pogoji za dovolitev predlaganega vpisa proti K. Z. iz 1. odstavka 150. člena ZZK-1, saj K. Z. ni izstavila zemljiškoknjižnega dovolila za vknjižbo hipoteke, razen tega pa tudi ne gre za primer iz 2. alineje 1. odstavka 150. člena ZZK-1 (obstoj odločbe pristojnega organa, ki bi učinkovala proti K. Z. kot udeleženki postopka, v katerem bi bila izdana ta odločba).
ZZK-1 člen 29, 29/1, 39, 40, 40/1, 40/1-7, 46, 46/1, 49, 52,55. ZIZ člen 9, 46, 241. SPZ člen 135, 143.
vknjižba zastavne pravice – zastavna pravica na nepremičnini - sklep o zavarovanju denarne terjatve z zastavno pravico na nepremičnini – prisilna hipoteka – nastanek prisilne hipoteke
Na podlagi nepravnomočnega sklepa o dovolitvi zavarovanja z vknjižbo zastavne pravice se dovoli predznamba, na podlagi pravnomočnega sklepa, pa vknjižba hipoteke.
Določb ZZK-1 o zaznambi (nepravnomočnega) sklepa o izvršbi, s katerim je izvršilno sodišče dovolilo izvršbo na nepremičnino, ki ima za posledico pridobitev hipoteke, ni mogoče smiselno uporabiti za vknjižbo hipoteke na podlagi sklepa o dovolitvi zavarovanja z vknjižbo zastavne pravice. Določbe 86. do 88. člena in 90. člena ZZK-1 se nanašajo izključno na zaznambo izvršbe in na vknjižbo na njeni podlagi pridobljene hipoteke in jih ni mogoče širiti.
skupno premoženje - določitev deležev na skupnem premoženju - skupna lastnina - pomoč sorodnikov
Ker je premoženje, ki ga zakonca pridobivata, njuno skupno premoženje, prispevki sorodnikov in drugih bližnjih oseb pa povečujejo premoženje kot celoto, po naravi stvari te osebe nudijo pomoč obema zakoncema.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO – ZAVAROVALNO PRAVO
VSL0062826
ZOR člen 200, 203.
prisoja odškodnine za nepremoženjsko škodo – vštevanje odškodnine iz naslova nezgodnega zavarovanja – zavarovanje pred odgovornostjo
Sodišče prve stopnje je nezgodno zavarovanje pravilno opredelilo kot zavarovanje pred odgovornostjo, ki ga je vzpostavil zavarovanec prve toženke in on tudi plačal zavarovalno premijo. Zato je sledilo uveljavljenemu stališču sodne prakse, da gre za zavarovanje pred odgovornostjo in zato oškodovanec ne more imeti upravičenj iz obeh pravnih temeljev, odškodninskega in zavarovalnega.
Ker mora stranka dokazni predlog substancirati, torej natančno opredeliti, katero dejstvo naj se s predlaganim dokazom ugotovi, bi morala tožnica, ki zatrjuje, da so izvedenska mnenja invalidskih komisij nepristranska, navesti, česa invalidska komisija ni upoštevala ali kaj je napačno ugotovila. Ker tega ni storila, sodišče ni imelo razloga za postavitev sodnega izvedenca.
zaslišanje obdolženca – izrek sodbe brez zaslišanja obdolženca – vabilo – smiselna uporaba določb zakona o splošnem upravnem postopku – vročanje – domneva vročitve – opravičilo izostanka – prepoved zlorabe pravic
Ocena o tem, ali je razlog za izostanek utemeljen ali ne, torej ali gre za opravičljiv izostanek ali ne, je v domeni sodišča. Sodišče si mora prizadevati, da izvede postopek brez zavlačevanja in onemogoči sleherno zlorabo pravic, ki gredo udeležencem v postopku.
Obdolženec se pred razpisanim narokom ni prepričal, ali je narok preložen ali ne. Če sodišče naroka ne preloži oziroma stranke ne obvesti, da je prošnji za preložitev naroka ugodilo, velja domneva, da prošnji za preložitev naroka ni bilo ugodeno, in je v takem primeru procesni položaj obdolženca, ki se ne zglasi na narok, na katerega je bil pravilno povabljen, enak kot da izostanka ne opraviči.
fikcija umika tožbe – obrazložitev sklepa o ustavitvi postopka
V zadevi ni jasno, kaj je bil razlog, da se je že končana glavna obravnava začela znova. Tudi v izpodbijanem sklepu prvostopno sodišče te okoliščine ni pojasnilo, kot tudi ne, zakaj ni izdalo sodbe na podlagi stanja spisa v skladu s 4. in 5. odstavkom 282. člena ZPP, temveč se je odločilo za najstrožjo sankcijo za tožečo stranko, torej da naj bi ta, ker se naroka ni udeležila, tožbo umaknila.
Določili 4. in 5. odstavka 282. člena ZPP je možno uporabiti skrajno restriktivno, v skladu s kontekstom, ki izhaja iz ustavne odločbe glede 2. odstavka 282. člena ZPP. To pa pomeni, da ne sme iti za prekomerne posege, da je potrebno varovati pošteno sojenje in da mora biti odločitev sodišča v skladu z načelom sorazmernosti. Vsekakor bi moralo biti obrazloženo, zakaj meritorna odločba ni mogoča.
odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - odškodnina zaradi opustitve ukrepov iz varstva pri delu – neustrezna oprema
Dokazno breme krivdne odgovornosti tožene stranke kot delodajalca za nastalo delovno nezgodo je bilo na strani tožeče stranke (ZZZS). Vendar se pritožbeno sodišče strinja z oceno izpodbijane sodbe, da je tožeča stranka povsem konkretno očitala toženi stranki, kako je prišlo do poškodbe njenega delavca in sicer zaradi neustrezno vzdrževane delovne opreme, te trditve pa je tudi dokazala.
program izobraževanja in usposabljanja za varno vožnjo – izbris kazenskih točk
Pritožnik sicer utemeljeno navaja, da ZVCP-1 določa obvezno usposabljanje le v primeru, ko storilec zbere med trinajst in sedemnajst kazenskih točk in da ne določa pravil za tiste, ki si želijo prostovoljnega usposabljanja, vendar pa prav, upoštevajoč pritožbeni argument o enakem obravnavanju kandidatov, ki se »morajo«, in tistih, ki se »želijo« prostovoljno usposabljati, ni mogoče določbe 2. odstavka 189. člena ZVCP-1 razlagati tako, kot to uveljavlja v pritožbi. V obeh primerih morata biti namreč položaja enaka, to pa je, da ima možnost izbrisa štirih kazenskih točk le tisti imetnik veljavnega vozniškega dovoljenja, ki doseže ali preseže trinajst kazenskih točk, pa ne preseže sedemnajst kazenskih točk.
prodaja kmetijskih zemljišč - konkurenca zakonitih predkupnih pravic - zakonita predkupna pravica solastnika in občine
Določila 89 člena ZUreP-1 so jasna, da je nična kupna pogodba, sklenjena v nasprotju z določili tega člena. Tako se pokaže, da je bila toženkina dosedanja prodajna aktivnost po določilih ZKZ preuranjena, saj jo veže uveljavljanje zakonitega predkupnega upravičenja Občine Y po določilih ZUreP-1.
ZENPP člen 8, 9. ZSKZDČEU člen 44. ZKP člen 372, 372/3.
Zakon o evropskem nalogu za prijetje in predajo – Zakon o sodelovanju v kazenskih zadevah z državami članicami EU – evropski priporni nalog – načelo specialnosti
Kadar obdolženec v tujini poda izjavo, da želi, da se ga izroči Sloveniji samo zaradi kaznivega dejanja navedenega v evropskem pripornem nalogu, ki ga je izdalo slovensko sodišče, ga je v Sloveniji mogoče preganjati, zoper njega izvršiti kazen in ga predati drugi državi članici samo zaradi tega kaznivega dejanja (načelo specialnosti). Za pregon ostalih kaznivih dejanj, ki jih je storil pred izročitvijo, če se obdolženec sklicuje na to načelo, mora sodišče pridobiti od tujih pristojnih pravosodnih organov soglasje za pregon obdolženca.
ZENPP je veljal od 1.5.2005 do 23.02.2008, ki je pričel veljati ZSKZDČEU, ZENPP pa se uporablja le za postopke izvršitve naloga, ki ga je pristojni organ Republike Slovenije prejel pred dnem začetka veljavnosti ZSKZDČEU. Oba zakona poznata načelo specialnosti kot tudi izjeme od tega načela.