Prehod terjatve iz naslova pravdnih stroškov upravičenca do brezplačne pravne pomoči na Republiko Slovenijo je urejen z ZBPP in ni stvar odločitve pravdnega sodišča v odločbi o stroških pravdnega postopka.
predlog za razveljavitev potrdila o pravnomočnosti - smiselna uporaba določb Zakona o splošnem upravnem postopku - vročanje - klavzula pravnomočnosti - vročitev odločbe - fikcija vročitve
V primeru, ko naslovnik ne prevzame pošiljke v 15-ih dneh, velja vročitev za opravljeno z dnem preteka tega roka (velja fikcija vročitve), torej ne glede na to, na kateri dan takšen rok izteče.
ODŠKODNINSKO PRAVO – DELOVNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0058445
ZPP člen 14, 213, 214/1, 214/2, 287/1, 339/2-14. ZVZD člen 5/1, 5/3. Pravilnik o varnosti in zdravju pri uporabi delovne opreme člen 3-a, 4, 4/1. Pravilnik o tehničnih normativih za dvigala na električni pogon člen 62.
odškodninska odgovornost delodajalca – nesreča pri delu – varnost in zdravje pri delu – preprečevanje nevarnosti pri delu – opustitev varnostnih ukrepov – vzdrževanje dvigala – prenos strokovnih nalog s področja varnosti in zdravja pri delu na drugega - višina škode – potrebnost dokaznega postopka – vezanost na sodbo kazenskega sodišča
Obramba prvotožene stranke, da za delovno nezgodo odgovarja izključno drugotožena stranka, ker je s pogodbo dne 16.2.1999 prevzela dolžnost vzdrževanja dvigal, je nerelevantna. Po 1. odst. 5. člena ZVZD je delodajalec dolžan zagotoviti varnost in zdravje delavcev v zvezi z delom, v ta namen pa izvajati potrebne ukrepe za zagotovitev varnosti in zdravja delavcev, vključno s preprečevanjem nevarnosti pri delu, obveščanjem in usposabljanjem delavcev, z ustrezno organiziranostjo ter potrebnimi materialnimi sredstvi. Tudi če delodajalec prenese strokovne naloge na področju varnosti in zdravja pri delu na strokovnega delavca ali strokovno službo, ga po 3. odst. istega člena to ne odvezuje odgovornosti na tem področju. Prevedeno v konkretni primer: tudi, če je bilo s pogodbo prenešeno vzdrževanje dvigal na drugotoženo stranko, se prvotožena stranka v razmerju do tožeče stranke kot oškodovanca ne more razbremeniti odgovornosti za nastalo delovno nezgodo in njene posledice.
Po 14. členu ZPP je sodišče v pravdnem postopku, če temelji tožbeni zahtevek na istem dejanskem stanju, na podlagi katerega je že bilo odločeno v kazenskem postopku, vezano le na pravnomočno obsodilno sodbo, izdano v kazenskem postopku, in to le glede obstoja kaznivega dejanja in kazenske odgovornosti storilca. Ker pa so predpostavke za obstoj kazenske odgovornosti drugačne kot za obstoj civilne odškodninske odgovornosti, z izidom kazenskega postopka tožena stranka ne more dokazovati neobstoja svoje odgovornosti v obravnavanem primeru.
OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0062805
SPZ člen 28, 44.
zunajknjižno priposestvovanje - načelo zaupanja v zemljiško knjigo – zahtevek na izstavitev zemljiškoknjižne listine – povrnitev pravdnih stroškov po delnem umiku tožbe
Tožničin interes za ugotovitveno tožbo je podan v nujnosti listine o priposestvovani lastninski pravici, ki je potrebna za vknjižbo te pravice v zemljiški knjigi. To listino predstavlja prav sodba o ugotovitvi lastninske pravice.
Res je, da v urejenem stvarnopravnem sistemu zunajknjižno priposestvovanje stanovanja, ki ga oseba kupi, pa se ne vknjiži, načeloma ni mogoče. Tudi komentatorji SPZ dopuščajo izjeme. Najbolj pogosta izjema bo ravno takšna, ko je neurejeno zemljiškoknjižno stanje (se pravi neskladje med subjektivnim prepričanjem posestnika na eni ter objektivnim stanjem v zemljiški knjigi na drugi strani) v pretežni meri posledica neurejenega zemljiškoknjižnega stanja v preteklosti.
Ni izključena možnost zunajknjižnega priposestvovanja, četudi je subjektivna dobra vera plod sklenitve prodajne pogodbe, ki ni bila zemljiškoknjižno realizirana.
URS člen 22. ZPP člen 282/2, 318/1, 339/2-7. ZUstS člen 44.
zamudna sodba – nepristop tožene stranke na poravnalni narok – odločba ustavnega sodišča
Ustavno sodišče RS je v odločbi, št. U-I-164/09-13, z dne 4. 2. 2010 ugotovilo, da je določba 2. odst. 282. člena ZPP v neskladju z URS, ker pomeni prekomeren poseg v ustavno pravico do enakega varstva pravic iz 22. člena URS in zato navedeno določbo razveljavilo. Ker se po 44. členu ZUstS razveljavljeni del zakona ne uporablja za razmerja, nastala pred dnem učinkovanja razveljavitve, če do tega dne o njih ni bilo pravnomočno odločeno, je pritožbeno sodišče pritožbi tožene stranke ugodilo, izpodbijano sodbo razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje.
Izrek sodbe, iz katerega ni razvidno, o čem je sodišče po vsebini sploh odločalo (ali je odpravilo izpodbijani odločbi toženca ter zavrnilo tožbeni zahtevek na razvrstitev v I. kategorijo invalidnosti in priznanje pravic iz invalidskega zavarovanja) je nerazumljiv in predstavlja takšno pomanjkljivost, zaradi katere se sodbe ne more preizkusiti.
procesna sposobnost – opravilna sposobnost – odvzem opravilne sposobnosti - odpoved najemne pogodbe iz krivdnih razlogov
Pojasnilo pooblaščenca, da stranki ni bila odvzeta opravilna sposobnost, ob predloženi zdravstveni dokumentaciji, zatrjevanih tožene stranke in ponujenem dokazu po postavitvi izvedenca psihiatra, ni dovolj za ugotovitev procesne sposobnosti stranke.
Z namestitvijo kamere nad vhod in postavitvijo ogrodja za senčno uto najemnik v stanovanju in vgrajeni opremi ni izvršil takih sprememb, ki bi predstavljale odpovedni razlog po določilu 6. točke 1. odst. 103. čl. SZ-1.
starostna pokojnina – prenehanje zavarovanja – zavarovanje v tujini
Tožnik, ki izpolnjuje pogoja starosti in pokojninske dobe iz 36. člena ZPIZ-1 za priznanje pravice do starostne pokojnine, ima, kljub temu da je kot delničar in poslovodni organ trgovinske družbe s sedežem v Avstriji vključen v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje pri avstrijskem nosilcu zavarovanja, pravico do starostne pokojnine (v Sloveniji), ker ni podlage za vključitev v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje v Sloveniji, in je s tem izpolnjen pogoj prenehanja zavarovanja iz 2. odstavka 156. člena ZPIZ-1 za pridobitev pravice do pokojnine.
oporoka – nujni delež – vračunanje darila pri oporočnem dedovanju – napotitev na pravdo
Vračunavanje darila pride praviloma v poštev le pri zakonitem dedovanju, pri oporočnem pa tedaj, če je oporočitelj izrecno tako določil.
V obravnavanem primeru je na pravdo treba napotiti dediča, ki zatrjuje obstoj darila. Ta dedič mora dokazati, da je sodedič darilo prejel in v kolikšnem znesku.
ZDR člen 154, 154/1. ZPP člen 315, 315/1, 358, 358/5.
vmesna sodba – odškodninska odgovornost – elementi civilnega delikta – škoda – predmet dokaznega bremena
Za sam obstoj toženčeve odškodninske odgovornosti tožniku ni treba dokazati vse zatrjevane škode. Zadostuje dokaz, da je do škode prišlo. Določen način nesreče in s tem povezane poškodbe avtomobila pa so predmet dokazovanja v zvezi z višino odškodnine.
ZAVAROVANJE TERJATEV – CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0007107
ZIZ člen 57, 58, 272, 272/2, 239. OZ člen 427.
začasna odredba na izročitev listin – vročanje odgovora na ugovor dolžniku – prevzem dolga - privolitev upnika v prevzem dolga
Postopek zavarovanja se po vložitvi ugovora ne prelevi v pravdni postopek,v katerem bi si stranki lahko v nedogled izmenjavali vloge in se o njih izjavljali, pač pa mora biti še vedno zelo hiter in učinkovit. ZIZ dopušča sodišču, da o ugovoru odloči, ne da bi dolžniku dalo možnost, da se o upnikovem odgovoru na ugovor izjavi.
Prevzem dolga pomeni poseg v obstoječo pogodbo med strankama, saj spreminja pravice in obveznosti pogodbenih strank, zato bi ga lahko (poleg zakonitih zastopnikov) sklenile le osebe, ki bi imele izrecno pooblastilo zakonitih zastopnikov za takšen poseg. Slednje še toliko bolj velja za upnika, katerega privolitev se za prevzem dolga zahteva.
Privolitev upnika v prevzem dolga mora biti zavestna, svobodna in resna, privoliti mora v pogodbo, ki jo on sam razume in dojema kot pogodbo o prevzemu dolga. V konkretnem primeru bi torej dolžnik moral izkazati, da je upnik dogovor, sklenjen na sestanku 22.10.2009, štel za dogovor o prevzemu dolga, in ne zadostuje, da ga je kot takega razumel dolžnik.
ZENPP člen 8, 9. ZSKZDČEU člen 44. ZKP člen 372, 372/3.
Zakon o evropskem nalogu za prijetje in predajo – Zakon o sodelovanju v kazenskih zadevah z državami članicami EU – evropski priporni nalog – načelo specialnosti
Kadar obdolženec v tujini poda izjavo, da želi, da se ga izroči Sloveniji samo zaradi kaznivega dejanja navedenega v evropskem pripornem nalogu, ki ga je izdalo slovensko sodišče, ga je v Sloveniji mogoče preganjati, zoper njega izvršiti kazen in ga predati drugi državi članici samo zaradi tega kaznivega dejanja (načelo specialnosti). Za pregon ostalih kaznivih dejanj, ki jih je storil pred izročitvijo, če se obdolženec sklicuje na to načelo, mora sodišče pridobiti od tujih pristojnih pravosodnih organov soglasje za pregon obdolženca.
ZENPP je veljal od 1.5.2005 do 23.02.2008, ki je pričel veljati ZSKZDČEU, ZENPP pa se uporablja le za postopke izvršitve naloga, ki ga je pristojni organ Republike Slovenije prejel pred dnem začetka veljavnosti ZSKZDČEU. Oba zakona poznata načelo specialnosti kot tudi izjeme od tega načela.
fikcija umika tožbe – obrazložitev sklepa o ustavitvi postopka
V zadevi ni jasno, kaj je bil razlog, da se je že končana glavna obravnava začela znova. Tudi v izpodbijanem sklepu prvostopno sodišče te okoliščine ni pojasnilo, kot tudi ne, zakaj ni izdalo sodbe na podlagi stanja spisa v skladu s 4. in 5. odstavkom 282. člena ZPP, temveč se je odločilo za najstrožjo sankcijo za tožečo stranko, torej da naj bi ta, ker se naroka ni udeležila, tožbo umaknila.
Določili 4. in 5. odstavka 282. člena ZPP je možno uporabiti skrajno restriktivno, v skladu s kontekstom, ki izhaja iz ustavne odločbe glede 2. odstavka 282. člena ZPP. To pa pomeni, da ne sme iti za prekomerne posege, da je potrebno varovati pošteno sojenje in da mora biti odločitev sodišča v skladu z načelom sorazmernosti. Vsekakor bi moralo biti obrazloženo, zakaj meritorna odločba ni mogoča.
odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - odškodnina zaradi opustitve ukrepov iz varstva pri delu – neustrezna oprema
Dokazno breme krivdne odgovornosti tožene stranke kot delodajalca za nastalo delovno nezgodo je bilo na strani tožeče stranke (ZZZS). Vendar se pritožbeno sodišče strinja z oceno izpodbijane sodbe, da je tožeča stranka povsem konkretno očitala toženi stranki, kako je prišlo do poškodbe njenega delavca in sicer zaradi neustrezno vzdrževane delovne opreme, te trditve pa je tudi dokazala.
zaslišanje obdolženca – izrek sodbe brez zaslišanja obdolženca – vabilo – smiselna uporaba določb zakona o splošnem upravnem postopku – vročanje – domneva vročitve – opravičilo izostanka – prepoved zlorabe pravic
Ocena o tem, ali je razlog za izostanek utemeljen ali ne, torej ali gre za opravičljiv izostanek ali ne, je v domeni sodišča. Sodišče si mora prizadevati, da izvede postopek brez zavlačevanja in onemogoči sleherno zlorabo pravic, ki gredo udeležencem v postopku.
Obdolženec se pred razpisanim narokom ni prepričal, ali je narok preložen ali ne. Če sodišče naroka ne preloži oziroma stranke ne obvesti, da je prošnji za preložitev naroka ugodilo, velja domneva, da prošnji za preložitev naroka ni bilo ugodeno, in je v takem primeru procesni položaj obdolženca, ki se ne zglasi na narok, na katerega je bil pravilno povabljen, enak kot da izostanka ne opraviči.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO – STEČAJNO PRAVO
VSL0061833
OZ člen 131, 131/1, 239, 239/2, 240.
poslovna odškodninska odgovornost – prisilna poravnava kot vzrok neplačila – namen prisilne poravnave – namerno neplačilo
Tožeča stranka glede protipravnosti (oziroma kršitve pogodbene obveznosti, ki ima znake protipravnega ravnanja) ni zmogla dokaznega bremena. Ni namreč uspela dokazati, da tožena stranka tožeči stranki pogodbenih obveznosti namenoma ni poravnala. Namen prisilne poravnave je odprava dalj časa trajajoče plačilne nesposobnosti oziroma prezadolženosti dolžnika, torej odprava ekonomskega stanja, zaradi katerega se nad dolžnikom lahko začne stečajni postopek. V primeru potrjene prisilne poravnave nad dolžnikom so upnikom zagotovljeni ugodnejši pogoji plačila njihovih terjatev, kot če bi bil nad dolžnikom začet stečajni postopek. Namen prisilne poravnave naj bi se torej odražal v zgodnji odpravi prezadolženosti dolžnika. Na tem mestu velja poudariti, da je upnik kot dober gospodarstvenik dolžan pretehtati rizike svojega poslovnega odnosa z dolžnikom, z vstopom v to razmerje naj bi po naravi stvari namreč prevzel tudi del tveganja.
prodaja kmetijskih zemljišč - konkurenca zakonitih predkupnih pravic - zakonita predkupna pravica solastnika in občine
Določila 89 člena ZUreP-1 so jasna, da je nična kupna pogodba, sklenjena v nasprotju z določili tega člena. Tako se pokaže, da je bila toženkina dosedanja prodajna aktivnost po določilih ZKZ preuranjena, saj jo veže uveljavljanje zakonitega predkupnega upravičenja Občine Y po določilih ZUreP-1.