Ker je sodišče v dokaznem postopku na predlog toženca izvedlo dokaz s pridobitvijo dopolnilnega mnenja zdravstvene komisije, kljub razhajanjem med dopolnilnim mnenjem zdravstvene komisije in zdravstveno dokumentacijo pa ni izvedlo dokaza s postavitvijo sodnega izvedenca, ki ga je predlagala tožnica, je bila tožnica prizadeta v procesni pravici do obravnavanja pred sodiščem.
Ker med tožnico in pokojnim zavarovancem zunajzakonska skupnost ni obstajala, saj je bil pokojni zavarovanec ves čas skupnega bivanja s tožnico in tudi ob smrti poročen z drugo žensko, tožnica nima pravice do vdovske pokojnine.
ugotovitev lastninske pravice - gradnja na tujem svetu - dobrovernost graditelja - dogovor o gradnji - ustvaritev nove stvari - povrnitev vlaganj - zastaranje
Ocena prvega sodišča, da ugotovljeni dejanski dogovor med lastnico in tožnikoma ni predstavljal pravno upoštevnega dogovora o gradnji, je pravno pravilna. Soglasje lastnice za preureditev podstrešja v stanovanje, ne da bi se posebej dogovorili o nastanku solastninske pravice v deležih za nastanek solastnine, ne zadošča, pa tudi ne konkludentna dejanja, na katera se sklicuje pritožba (privolitev lastnice, neupiranje vlaganju).
pogodba o najemu poslovnih prostorov – pisnost pogodbe – domneva o podaljšanju veljavnosti pogodbe za določen čas
Pritožba zmotno meni, da je treba 2. odstavek 27. člena ZPSPP razlagati tako, da je le v korist najemnika. Če je bila pogodba sklenjena za določen čas, najemnik pa je prostore po prenehanju pogodbe še naprej uporabljal, tožeča stranka pa očitno ni vložila pri sodišču zahteve za izdajo naloga za izpraznitev poslovnih prostorov, je prišlo do pogodbe, obnovljene za nedoločen čas. Ker je bila pogodba sklenjena, je za sporni čas tožeča stranka tudi utemeljeno izdajala račune in zato je sodišče prve stopnje pravilno izdalo sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine.
ZD člen 46, 48, 106, 107, 108, 109, 110, 111, 112, 113, 114, 115, 116. OZ člen 546, 547, 548, 549, 550, 551, 552, 553, 554, 555, 556.
nujni dedni delež – obračunska vrednost zapuščine – preužitkarska pogodba – pogodba o izročitvi in razdelitvi premoženja – odplačnost pogodbe
Sodišče prve stopnje je ugotavljalo, ali je kljub elementu tveganja obstajalo očitno nesorazmerje med dajatvami pogodbenih strank, pri čemer nesorazmerja (pravilno) ni ugotavljalo na podlagi matematična izračunana s primerjavo vrednosti izročenega premoženja in vrednosti prevzemnikovih izpolnitev, ampak na podlagi volje in namena pogodbenih strank ob sklenitvi pogodbe.
povzročitev škode – škoda – premoženjska škoda – obseg povrnitve premoženjske škode – navadna škoda – davek na dodano vrednost – zaseg predmetov
Izvajalec storitve pogodbeno sicer lahko prevali plačilo DDV na naročnika, vendar sme ta plačilo DDV uveljavljati kot škodo samo in šele takrat, ko plača račun (ki vključuje tudi DDV) – ko torej pride do zmanjšanja premoženja.
Odškodnina bi tožniku pripadala zaradi izgubljenega dobička, ki bi ga z vozilom ustvaril v času, ki presega potrebni (normalni) čas zasega, vendar tožnik ni dokazal, da bi bil ta čas presežen, toženka pa je nasprotno dokazala, da je vse potekalo relativno hitro.
ZPIZ-1 člen 407. Zakon o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu (1973) člen 23. Zakon o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu in o delovnih razmerjih med delavci in zasebnimi delodajalci (1974) člen 27. Zakon o združenem delu (1976) člen 184, 184/4. ZDR-77 člen 79, 80, 81.
pokojninska osnova – delo preko polnega delovnega časa
Ker je bila v obdobju od 1975 do 1990 uvedba dela preko polnega delovnega časa dopuščena le v primerih, ko je šlo za kratkotrajno, nepredvidljivo in izjemno delo, ki se ga ni smelo uvesti, če je bilo mogoče delo opraviti z ustrezno organizacijo in delitvijo dela, z razporejanjem delovnega časa, z uvajanjem novih izmen ali z zaposlitvijo novih delavcev, tožnikove plače za nadurno delo, ki je bilo dolgoletno, kontinuirano in v naprej znano, ni mogoče všteti v pokojninsko osnovo.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0065004
ZOR člen 210. ZPP člen 324, 324/3, 337, 337/1.
vlaganja v nepremičnino – neupravičena obogatitev – pobotanje – nova dejstva v pritožbenem postopku – prekluzija navajanja novih dejstev
Bistvo neupravičene obogatitve je v prehodu premoženja od ene osebe na drugo brez pravnega temelja, zato s pogodbo že pojmovno ni mogoče izključiti uveljavljanja koristi na temelju neupravičene obogatitve.
oporoka – nujni delež – vračunanje darila pri oporočnem dedovanju – napotitev na pravdo
Vračunavanje darila pride praviloma v poštev le pri zakonitem dedovanju, pri oporočnem pa tedaj, če je oporočitelj izrecno tako določil.
V obravnavanem primeru je na pravdo treba napotiti dediča, ki zatrjuje obstoj darila. Ta dedič mora dokazati, da je sodedič darilo prejel in v kolikšnem znesku.
ZDR člen 154, 154/1. ZPP člen 315, 315/1, 358, 358/5.
vmesna sodba – odškodninska odgovornost – elementi civilnega delikta – škoda – predmet dokaznega bremena
Za sam obstoj toženčeve odškodninske odgovornosti tožniku ni treba dokazati vse zatrjevane škode. Zadostuje dokaz, da je do škode prišlo. Določen način nesreče in s tem povezane poškodbe avtomobila pa so predmet dokazovanja v zvezi z višino odškodnine.
predlog za razveljavitev potrdila o pravnomočnosti - smiselna uporaba določb Zakona o splošnem upravnem postopku - vročanje - klavzula pravnomočnosti - vročitev odločbe - fikcija vročitve
V primeru, ko naslovnik ne prevzame pošiljke v 15-ih dneh, velja vročitev za opravljeno z dnem preteka tega roka (velja fikcija vročitve), torej ne glede na to, na kateri dan takšen rok izteče.
Odvetnikovo skrbnost oziroma njegovo odgovornost za „napačen“ pravni nasvet je treba presojati prav v kontekstu okoliščin, na katere opozarja pritožnica. Če držijo pritožbene navedbe, da delodajalec v sodnem postopku ne more več sanirati napačne pravne kvalifikacije odpovednega razloga, smejo biti zahteve po profesionalni skrbnosti odvetnika tudi glede materialnopravne pravilnosti njegovih nasvetov na takšnem področju toliko strožje in je tudi standard skrbnosti, ki se od odvetnika pričakuje, ustrezno višji.
Tožeča stranka se je v tožbi sklicevala na odškodninski zahtevek, ki ga je že pred vložitvijo tožbe posredovala toženi stranki in ga je tožbi tudi priložila. Navedeni zahtevek, v katerem je opredeljena vsebina posameznih postavk odškodninskega zahtevka, je potrebno upoštevati kot zatrjevano dejansko podlago tožbe. Postopkovno pravilo, da trditvene podlage zahtevka ni mogoče nadomestiti z izvajanjem dokazov, namreč ne velja v celoti za listine, ki jih stranka predloži v spis. Če so le-te dovolj določne in vsebujejo razumljive podatke, zadostuje, da se stranka v vlogah nanje sklicuje, ne da bi ji bilo treba posebej prepisovati vsebino teh listin v vloge.
ZENPP člen 8, 9. ZSKZDČEU člen 44. ZKP člen 372, 372/3.
Zakon o evropskem nalogu za prijetje in predajo – Zakon o sodelovanju v kazenskih zadevah z državami članicami EU – evropski priporni nalog – načelo specialnosti
Kadar obdolženec v tujini poda izjavo, da želi, da se ga izroči Sloveniji samo zaradi kaznivega dejanja navedenega v evropskem pripornem nalogu, ki ga je izdalo slovensko sodišče, ga je v Sloveniji mogoče preganjati, zoper njega izvršiti kazen in ga predati drugi državi članici samo zaradi tega kaznivega dejanja (načelo specialnosti). Za pregon ostalih kaznivih dejanj, ki jih je storil pred izročitvijo, če se obdolženec sklicuje na to načelo, mora sodišče pridobiti od tujih pristojnih pravosodnih organov soglasje za pregon obdolženca.
ZENPP je veljal od 1.5.2005 do 23.02.2008, ki je pričel veljati ZSKZDČEU, ZENPP pa se uporablja le za postopke izvršitve naloga, ki ga je pristojni organ Republike Slovenije prejel pred dnem začetka veljavnosti ZSKZDČEU. Oba zakona poznata načelo specialnosti kot tudi izjeme od tega načela.
prodaja kmetijskih zemljišč - konkurenca zakonitih predkupnih pravic - zakonita predkupna pravica solastnika in občine
Določila 89 člena ZUreP-1 so jasna, da je nična kupna pogodba, sklenjena v nasprotju z določili tega člena. Tako se pokaže, da je bila toženkina dosedanja prodajna aktivnost po določilih ZKZ preuranjena, saj jo veže uveljavljanje zakonitega predkupnega upravičenja Občine Y po določilih ZUreP-1.
program izobraževanja in usposabljanja za varno vožnjo – izbris kazenskih točk
Pritožnik sicer utemeljeno navaja, da ZVCP-1 določa obvezno usposabljanje le v primeru, ko storilec zbere med trinajst in sedemnajst kazenskih točk in da ne določa pravil za tiste, ki si želijo prostovoljnega usposabljanja, vendar pa prav, upoštevajoč pritožbeni argument o enakem obravnavanju kandidatov, ki se »morajo«, in tistih, ki se »želijo« prostovoljno usposabljati, ni mogoče določbe 2. odstavka 189. člena ZVCP-1 razlagati tako, kot to uveljavlja v pritožbi. V obeh primerih morata biti namreč položaja enaka, to pa je, da ima možnost izbrisa štirih kazenskih točk le tisti imetnik veljavnega vozniškega dovoljenja, ki doseže ali preseže trinajst kazenskih točk, pa ne preseže sedemnajst kazenskih točk.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – STEČAJNO PRAVO
VSL0055710
ZPPSL člen 39, 39/1, 41, 47, 62, 64, 64/3. ZOR člen 277, 277/1, 336.
predpravdno pobotanje – materialno pobotanje – procesno pobotanje – ugotovljena terjatev – plačilo terjatve pod pogoji potrjene prisilne poravnave – pogodbeno pravo – ugotavljanje pogodbenega prava
Toženčeva pobotna izjava (predlog za kompenzacijo) je bila za določene terjatve podana za naprej; to je v času, ko nekatere toženčeve terjatve do tožeče stranke, še niso zapadle v plačilo. Na podlagi take pobotne izjave do pobotanja terjatev ni moglo priti, saj niso bili izpolnjeni zakonski pogoji za pobot. Je pa do pobota terjatev prišlo na dan začetka postopka prisilne poravnave nad tožečo stranko. Toženčeve terjatve, ki jih je bilo mogoče na dan, ko se je začel postopek prisilne poravnave, pobotati s tožnikovo (dolžnikovo) nasprotno terjatvijo, veljajo namreč za pobotane.
zaslišanje obdolženca – izrek sodbe brez zaslišanja obdolženca – vabilo – smiselna uporaba določb zakona o splošnem upravnem postopku – vročanje – domneva vročitve – opravičilo izostanka – prepoved zlorabe pravic
Ocena o tem, ali je razlog za izostanek utemeljen ali ne, torej ali gre za opravičljiv izostanek ali ne, je v domeni sodišča. Sodišče si mora prizadevati, da izvede postopek brez zavlačevanja in onemogoči sleherno zlorabo pravic, ki gredo udeležencem v postopku.
Obdolženec se pred razpisanim narokom ni prepričal, ali je narok preložen ali ne. Če sodišče naroka ne preloži oziroma stranke ne obvesti, da je prošnji za preložitev naroka ugodilo, velja domneva, da prošnji za preložitev naroka ni bilo ugodeno, in je v takem primeru procesni položaj obdolženca, ki se ne zglasi na narok, na katerega je bil pravilno povabljen, enak kot da izostanka ne opraviči.