izostanek s prvega naroka – zamudna sodba – učinkovanje ustavne odločbe
Ustavno sodišče je z odločbo U-I-164/09-13 z dne 4.2.2010 razveljavilo 2. odst. 282. člena ZPP, po katerem je zamudno sodbo mogoče izdati kljub vloženemu odgovoru na tožbo, če je toženec izostal s prvega naroka. Razveljavljena zakonska določba se tako ne uporablja več za razmerja, nastala pred začetkom učinkovanja razveljavitve, če do tedaj še ni bilo pravnomočno odločeno..
ZDen člen 67, 67/3, 72. ZZZDR člen 190, 221. ZD člen 131.
skrbnik denacionaliziranega premoženja – skrbnik za posebne primere – aktivna legitimacija – skrbnik zapuščine – tožba za plačilo odškodnine zaradi nezmožnosti uporabe podržavljenega premoženja
Skrbnik denacionaliziranega premoženja ima položaj skrbnika za posebne primere, ki lahko samostojno, vendar v varovančevem imenu in za varovančev račun, opravlja vse posle, ki sodijo v redno poslovanje in upravljanje varovančevega premoženja, ne more pa skrbeti za varovančevo premoženje v svojem imenu oziroma za svoj račun. Zato ni aktivno legitimiran za vložitev tožbe na plačilo odškodnine zaradi nezmožnosti uporabe denacionaliziranega premoženja, pač pa so to le dediči upravičencev podržavljenega premoženja.
ugotovitev lastninske pravice - gradnja na tujem svetu - dobrovernost graditelja - dogovor o gradnji - ustvaritev nove stvari - povrnitev vlaganj - zastaranje
Ocena prvega sodišča, da ugotovljeni dejanski dogovor med lastnico in tožnikoma ni predstavljal pravno upoštevnega dogovora o gradnji, je pravno pravilna. Soglasje lastnice za preureditev podstrešja v stanovanje, ne da bi se posebej dogovorili o nastanku solastninske pravice v deležih za nastanek solastnine, ne zadošča, pa tudi ne konkludentna dejanja, na katera se sklicuje pritožba (privolitev lastnice, neupiranje vlaganju).
Prehod terjatve iz naslova pravdnih stroškov upravičenca do brezplačne pravne pomoči na Republiko Slovenijo je urejen z ZBPP in ni stvar odločitve pravdnega sodišča v odločbi o stroških pravdnega postopka.
starostna pokojnina – prenehanje zavarovanja – zavarovanje v tujini
Tožnik, ki izpolnjuje pogoja starosti in pokojninske dobe iz 36. člena ZPIZ-1 za priznanje pravice do starostne pokojnine, ima, kljub temu da je kot delničar in poslovodni organ trgovinske družbe s sedežem v Avstriji vključen v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje pri avstrijskem nosilcu zavarovanja, pravico do starostne pokojnine (v Sloveniji), ker ni podlage za vključitev v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje v Sloveniji, in je s tem izpolnjen pogoj prenehanja zavarovanja iz 2. odstavka 156. člena ZPIZ-1 za pridobitev pravice do pokojnine.
Ker je sodišče v dokaznem postopku na predlog toženca izvedlo dokaz s pridobitvijo dopolnilnega mnenja zdravstvene komisije, kljub razhajanjem med dopolnilnim mnenjem zdravstvene komisije in zdravstveno dokumentacijo pa ni izvedlo dokaza s postavitvijo sodnega izvedenca, ki ga je predlagala tožnica, je bila tožnica prizadeta v procesni pravici do obravnavanja pred sodiščem.
Obveznost plačati pogodbeno kazen (in s tem pravica druge pogodbene stranke zahtevati plačilo pogodbene kazni) zaradi akcesornosti preneha, če primarna izpolnitvena obveznost ni veljavno nastala, ker je npr. nična.
Beneficium novorum se razteza le na subjektivne novote, zato so predmet pritožbenih novot lahko le subjektivno nova dejstva. Pravnomočnost se razteza samo na tisti sklop dejstev, ki jih je bilo še mogoče vključiti v procesno gradivo, to pa so dejstva, nastala do konca glavne obravnave.
Upravitelj zapuščine je lahko tudi eden izmed dedičev. Popis zapuščine opravi izvršitelj ali notar ali delavec sodišča, ki ga določi sodišče, ne pa tudi upravitelj zapuščine.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DENACIONALIZACIJA - POGODBENO PRAVO
VSL0059205
ZDen člen 15, 15/1, 67, 78. ZPP člen 72/2, 280, 286b, 339, 339/2-8. SZ člen 53.
odpoved najemne pogodbe - denacionalizirano premoženje - upravičenja skrbnika za poseben primer - aktivna legitimacija - razpis naroka - preložitev naroka - označba stranke - pritožbene novote - predlog za izločitev sodnika - pravočasnost predloga
V kolikor je toženec menil, da nima dovolj časa za pripravo na (zadnjo) glavno obravnavo, bi lahko (pravočasno) predlagal preložitev naroka. Zato ni mogoče šteti, da zatrjevane procesne kršitve (8. točka 2. odst. 339. čl. ZPP) ni mogel uveljavljati brez svoje krivde že pred sodiščem prve stopnje.
Predodelitev spisa zaradi bolezni sodnika predvideva 162. čl. Sodnega reda, zato je neutemeljen očitek, da o zadevi ni sodil zakoniti sodnik.
Kot stranka v postopku lahko nastopajo tudi dediči upravičenke (ki ji je bilo v postopku denacionalizacije vrnjeno stanovanje, glede katerega se zahteva odpoved najemne pogodbe), ne da bi bili ti poimensko navedeni.
Med pravdo plačani obroki najemnine ne vplivajo na pravico tožeče stranke do odpovedi najemne pogodbe zaradi razlogov po 53. čl. SZ.
OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0062805
SPZ člen 28, 44.
zunajknjižno priposestvovanje - načelo zaupanja v zemljiško knjigo – zahtevek na izstavitev zemljiškoknjižne listine – povrnitev pravdnih stroškov po delnem umiku tožbe
Tožničin interes za ugotovitveno tožbo je podan v nujnosti listine o priposestvovani lastninski pravici, ki je potrebna za vknjižbo te pravice v zemljiški knjigi. To listino predstavlja prav sodba o ugotovitvi lastninske pravice.
Res je, da v urejenem stvarnopravnem sistemu zunajknjižno priposestvovanje stanovanja, ki ga oseba kupi, pa se ne vknjiži, načeloma ni mogoče. Tudi komentatorji SPZ dopuščajo izjeme. Najbolj pogosta izjema bo ravno takšna, ko je neurejeno zemljiškoknjižno stanje (se pravi neskladje med subjektivnim prepričanjem posestnika na eni ter objektivnim stanjem v zemljiški knjigi na drugi strani) v pretežni meri posledica neurejenega zemljiškoknjižnega stanja v preteklosti.
Ni izključena možnost zunajknjižnega priposestvovanja, četudi je subjektivna dobra vera plod sklenitve prodajne pogodbe, ki ni bila zemljiškoknjižno realizirana.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0065004
ZOR člen 210. ZPP člen 324, 324/3, 337, 337/1.
vlaganja v nepremičnino – neupravičena obogatitev – pobotanje – nova dejstva v pritožbenem postopku – prekluzija navajanja novih dejstev
Bistvo neupravičene obogatitve je v prehodu premoženja od ene osebe na drugo brez pravnega temelja, zato s pogodbo že pojmovno ni mogoče izključiti uveljavljanja koristi na temelju neupravičene obogatitve.
Ker med tožnico in pokojnim zavarovancem zunajzakonska skupnost ni obstajala, saj je bil pokojni zavarovanec ves čas skupnega bivanja s tožnico in tudi ob smrti poročen z drugo žensko, tožnica nima pravice do vdovske pokojnine.
ODŠKODNINSKO PRAVO – DELOVNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0058445
ZPP člen 14, 213, 214/1, 214/2, 287/1, 339/2-14. ZVZD člen 5/1, 5/3. Pravilnik o varnosti in zdravju pri uporabi delovne opreme člen 3-a, 4, 4/1. Pravilnik o tehničnih normativih za dvigala na električni pogon člen 62.
odškodninska odgovornost delodajalca – nesreča pri delu – varnost in zdravje pri delu – preprečevanje nevarnosti pri delu – opustitev varnostnih ukrepov – vzdrževanje dvigala – prenos strokovnih nalog s področja varnosti in zdravja pri delu na drugega - višina škode – potrebnost dokaznega postopka – vezanost na sodbo kazenskega sodišča
Obramba prvotožene stranke, da za delovno nezgodo odgovarja izključno drugotožena stranka, ker je s pogodbo dne 16.2.1999 prevzela dolžnost vzdrževanja dvigal, je nerelevantna. Po 1. odst. 5. člena ZVZD je delodajalec dolžan zagotoviti varnost in zdravje delavcev v zvezi z delom, v ta namen pa izvajati potrebne ukrepe za zagotovitev varnosti in zdravja delavcev, vključno s preprečevanjem nevarnosti pri delu, obveščanjem in usposabljanjem delavcev, z ustrezno organiziranostjo ter potrebnimi materialnimi sredstvi. Tudi če delodajalec prenese strokovne naloge na področju varnosti in zdravja pri delu na strokovnega delavca ali strokovno službo, ga po 3. odst. istega člena to ne odvezuje odgovornosti na tem področju. Prevedeno v konkretni primer: tudi, če je bilo s pogodbo prenešeno vzdrževanje dvigal na drugotoženo stranko, se prvotožena stranka v razmerju do tožeče stranke kot oškodovanca ne more razbremeniti odgovornosti za nastalo delovno nezgodo in njene posledice.
Po 14. členu ZPP je sodišče v pravdnem postopku, če temelji tožbeni zahtevek na istem dejanskem stanju, na podlagi katerega je že bilo odločeno v kazenskem postopku, vezano le na pravnomočno obsodilno sodbo, izdano v kazenskem postopku, in to le glede obstoja kaznivega dejanja in kazenske odgovornosti storilca. Ker pa so predpostavke za obstoj kazenske odgovornosti drugačne kot za obstoj civilne odškodninske odgovornosti, z izidom kazenskega postopka tožena stranka ne more dokazovati neobstoja svoje odgovornosti v obravnavanem primeru.
OZ člen 352, 356. ZOR člen 200, 376, 376/1, 376/2.
zastaranje odškodninske terjatve – začetek teka zastaralnega roka pri odškodninski terjatvi – odškodninska terjatev – terjatev za povračilo nepremoženjske škode
procesna sposobnost – opravilna sposobnost – odvzem opravilne sposobnosti - odpoved najemne pogodbe iz krivdnih razlogov
Pojasnilo pooblaščenca, da stranki ni bila odvzeta opravilna sposobnost, ob predloženi zdravstveni dokumentaciji, zatrjevanih tožene stranke in ponujenem dokazu po postavitvi izvedenca psihiatra, ni dovolj za ugotovitev procesne sposobnosti stranke.
Z namestitvijo kamere nad vhod in postavitvijo ogrodja za senčno uto najemnik v stanovanju in vgrajeni opremi ni izvršil takih sprememb, ki bi predstavljale odpovedni razlog po določilu 6. točke 1. odst. 103. čl. SZ-1.
Ker mora stranka dokazni predlog substancirati, torej natančno opredeliti, katero dejstvo naj se s predlaganim dokazom ugotovi, bi morala tožnica, ki zatrjuje, da so izvedenska mnenja invalidskih komisij nepristranska, navesti, česa invalidska komisija ni upoštevala ali kaj je napačno ugotovila. Ker tega ni storila, sodišče ni imelo razloga za postavitev sodnega izvedenca.
ZZK-1 člen 29, 29/1, 39, 40, 40/1, 40/1-7, 46, 46/1, 49, 52,55. ZIZ člen 9, 46, 241. SPZ člen 135, 143.
vknjižba zastavne pravice – zastavna pravica na nepremičnini - sklep o zavarovanju denarne terjatve z zastavno pravico na nepremičnini – prisilna hipoteka – nastanek prisilne hipoteke
Na podlagi nepravnomočnega sklepa o dovolitvi zavarovanja z vknjižbo zastavne pravice se dovoli predznamba, na podlagi pravnomočnega sklepa, pa vknjižba hipoteke.
Določb ZZK-1 o zaznambi (nepravnomočnega) sklepa o izvršbi, s katerim je izvršilno sodišče dovolilo izvršbo na nepremičnino, ki ima za posledico pridobitev hipoteke, ni mogoče smiselno uporabiti za vknjižbo hipoteke na podlagi sklepa o dovolitvi zavarovanja z vknjižbo zastavne pravice. Določbe 86. do 88. člena in 90. člena ZZK-1 se nanašajo izključno na zaznambo izvršbe in na vknjižbo na njeni podlagi pridobljene hipoteke in jih ni mogoče širiti.
skupno premoženje - določitev deležev na skupnem premoženju - skupna lastnina - pomoč sorodnikov
Ker je premoženje, ki ga zakonca pridobivata, njuno skupno premoženje, prispevki sorodnikov in drugih bližnjih oseb pa povečujejo premoženje kot celoto, po naravi stvari te osebe nudijo pomoč obema zakoncema.