ZPIZ-1 člen 110, 110/3, 110/6, 421, 427, 427/4. ZPIZ člen 72, 72/1, 72/1-2, 72/1-3, 72/2.
družinska pokojnina – ohranitev pravice po prejšnjih predpisih
Ker tožnica ni dopolnila 45 let starosti pred 31. 12. 1999, ji pravice do družinske pokojnine po 4. odstavku 427. člena ZPIZ-1 ni mogoče priznati, ko je dopolnila 50 let starosti.
ZD člen 46, 48, 106, 107, 108, 109, 110, 111, 112, 113, 114, 115, 116. OZ člen 546, 547, 548, 549, 550, 551, 552, 553, 554, 555, 556.
nujni dedni delež – obračunska vrednost zapuščine – preužitkarska pogodba – pogodba o izročitvi in razdelitvi premoženja – odplačnost pogodbe
Sodišče prve stopnje je ugotavljalo, ali je kljub elementu tveganja obstajalo očitno nesorazmerje med dajatvami pogodbenih strank, pri čemer nesorazmerja (pravilno) ni ugotavljalo na podlagi matematična izračunana s primerjavo vrednosti izročenega premoženja in vrednosti prevzemnikovih izpolnitev, ampak na podlagi volje in namena pogodbenih strank ob sklenitvi pogodbe.
Otrok v starosti mld. B. (15 let) ima pravico, da tudi sam aktivno sodeluje pri določanju načina izvrševanja stikov s tistim od staršev, s katerim ne živi skupaj oziroma, da z njim vzdržuje stike na način, ki je skladen z otrokovimi željami in potrebami ter njegovimi šolskimi obveznostmi in dejavnostmi v prostem času. Zato je potrebno pri ureditvi stikov s sodno odločbo med tožencem in sinom B. slednjemu omogočiti aktivno vlogo v izvajanju njegove pravice do stikov z očetom.
Čeprav toženec ni zaposlen, pa je zmožen za delo in je glede na svoj način življenja očitno tudi pridobitno zmožen v tolikšni meri, da zmore zaslužiti tudi potrebna sredstva za plačevanje preživnine. Pri tem je pravno neupoštevno toženčevo sklicevanje na urejanje lastne eksistence (bivalnih pogojev), saj je preživninska obveznost do otrok primarna in ima prednost pred vsemi drugimi toženčevimi obveznostmi in željami.
nepremoženjska škoda – razžalitev dobrega imena in časti – opravičilo toženca
Subjektivno doživljanje oškodovanca je treba objektivizirati. Že sodišče prve stopnje je upoštevalo tožnikov demanti, poleg tega pa tožnik tudi sam v tožbi navaja, da se je v zvezi s kazensko zasebno tožbo toženec na glavni obravnavi 9.6.2005 tožniku opravičil.
pogodba o najemu poslovnih prostorov – pisnost pogodbe – domneva o podaljšanju veljavnosti pogodbe za določen čas
Pritožba zmotno meni, da je treba 2. odstavek 27. člena ZPSPP razlagati tako, da je le v korist najemnika. Če je bila pogodba sklenjena za določen čas, najemnik pa je prostore po prenehanju pogodbe še naprej uporabljal, tožeča stranka pa očitno ni vložila pri sodišču zahteve za izdajo naloga za izpraznitev poslovnih prostorov, je prišlo do pogodbe, obnovljene za nedoločen čas. Ker je bila pogodba sklenjena, je za sporni čas tožeča stranka tudi utemeljeno izdajala račune in zato je sodišče prve stopnje pravilno izdalo sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine.
ODŠKODNINSKO PRAVO – DELOVNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0058445
ZPP člen 14, 213, 214/1, 214/2, 287/1, 339/2-14. ZVZD člen 5/1, 5/3. Pravilnik o varnosti in zdravju pri uporabi delovne opreme člen 3-a, 4, 4/1. Pravilnik o tehničnih normativih za dvigala na električni pogon člen 62.
odškodninska odgovornost delodajalca – nesreča pri delu – varnost in zdravje pri delu – preprečevanje nevarnosti pri delu – opustitev varnostnih ukrepov – vzdrževanje dvigala – prenos strokovnih nalog s področja varnosti in zdravja pri delu na drugega - višina škode – potrebnost dokaznega postopka – vezanost na sodbo kazenskega sodišča
Obramba prvotožene stranke, da za delovno nezgodo odgovarja izključno drugotožena stranka, ker je s pogodbo dne 16.2.1999 prevzela dolžnost vzdrževanja dvigal, je nerelevantna. Po 1. odst. 5. člena ZVZD je delodajalec dolžan zagotoviti varnost in zdravje delavcev v zvezi z delom, v ta namen pa izvajati potrebne ukrepe za zagotovitev varnosti in zdravja delavcev, vključno s preprečevanjem nevarnosti pri delu, obveščanjem in usposabljanjem delavcev, z ustrezno organiziranostjo ter potrebnimi materialnimi sredstvi. Tudi če delodajalec prenese strokovne naloge na področju varnosti in zdravja pri delu na strokovnega delavca ali strokovno službo, ga po 3. odst. istega člena to ne odvezuje odgovornosti na tem področju. Prevedeno v konkretni primer: tudi, če je bilo s pogodbo prenešeno vzdrževanje dvigal na drugotoženo stranko, se prvotožena stranka v razmerju do tožeče stranke kot oškodovanca ne more razbremeniti odgovornosti za nastalo delovno nezgodo in njene posledice.
Po 14. členu ZPP je sodišče v pravdnem postopku, če temelji tožbeni zahtevek na istem dejanskem stanju, na podlagi katerega je že bilo odločeno v kazenskem postopku, vezano le na pravnomočno obsodilno sodbo, izdano v kazenskem postopku, in to le glede obstoja kaznivega dejanja in kazenske odgovornosti storilca. Ker pa so predpostavke za obstoj kazenske odgovornosti drugačne kot za obstoj civilne odškodninske odgovornosti, z izidom kazenskega postopka tožena stranka ne more dokazovati neobstoja svoje odgovornosti v obravnavanem primeru.
ZDR člen 154, 154/1. ZPP člen 315, 315/1, 358, 358/5.
vmesna sodba – odškodninska odgovornost – elementi civilnega delikta – škoda – predmet dokaznega bremena
Za sam obstoj toženčeve odškodninske odgovornosti tožniku ni treba dokazati vse zatrjevane škode. Zadostuje dokaz, da je do škode prišlo. Določen način nesreče in s tem povezane poškodbe avtomobila pa so predmet dokazovanja v zvezi z višino odškodnine.
Ker mora stranka dokazni predlog substancirati, torej natančno opredeliti, katero dejstvo naj se s predlaganim dokazom ugotovi, bi morala tožnica, ki zatrjuje, da so izvedenska mnenja invalidskih komisij nepristranska, navesti, česa invalidska komisija ni upoštevala ali kaj je napačno ugotovila. Ker tega ni storila, sodišče ni imelo razloga za postavitev sodnega izvedenca.
OZ člen 205. URS člen 147. ZSkuS člen 5, 9. ZZZPB člen 1, 1/4, 6, 6/2, 6/3. ZZZPB-F člen 6, 59. Pravilnik o pogojih za opravljanje dejavnosti agencij za zaposlovanje.
koncesijsko razmerje – koncesijska pogodba – posredovanje dela študentom in dijakom – študentska organizacija – nepristno poslovodstvo
S sklenitvijo koncesijske pogodbe nastane koncesijsko razmerje, vendar pa slednje ni navadno obligacijsko razmerje. Ena stranka razmerja (koncendent) je namreč nosilec oblasti, njen predmet je podelitev posebne ali izključne pravice za opravljanje določene dejavnost. Ta je sicer pridržana izključno državi ali splošno koncendentu in je pravica monopolne narave, brez katere koncesijskega razmerja ni mogoče pojmovati.
Ni utemeljenih razlogov, da bi tožena stranka, ki je dejavnost posredovanja dela študentom in dijakom opravljala brez sklenjene koncesijske pogodbe, zadržala tako pridobljene koristi (v višini koncesijske dajatve ob upoštevanju normiranih stroškov.
povzročitev škode – škoda – premoženjska škoda – obseg povrnitve premoženjske škode – navadna škoda – davek na dodano vrednost – zaseg predmetov
Izvajalec storitve pogodbeno sicer lahko prevali plačilo DDV na naročnika, vendar sme ta plačilo DDV uveljavljati kot škodo samo in šele takrat, ko plača račun (ki vključuje tudi DDV) – ko torej pride do zmanjšanja premoženja.
Odškodnina bi tožniku pripadala zaradi izgubljenega dobička, ki bi ga z vozilom ustvaril v času, ki presega potrebni (normalni) čas zasega, vendar tožnik ni dokazal, da bi bil ta čas presežen, toženka pa je nasprotno dokazala, da je vse potekalo relativno hitro.
ZDen člen 67, 67/3, 72. ZZZDR člen 190, 221. ZD člen 131.
skrbnik denacionaliziranega premoženja – skrbnik za posebne primere – aktivna legitimacija – skrbnik zapuščine – tožba za plačilo odškodnine zaradi nezmožnosti uporabe podržavljenega premoženja
Skrbnik denacionaliziranega premoženja ima položaj skrbnika za posebne primere, ki lahko samostojno, vendar v varovančevem imenu in za varovančev račun, opravlja vse posle, ki sodijo v redno poslovanje in upravljanje varovančevega premoženja, ne more pa skrbeti za varovančevo premoženje v svojem imenu oziroma za svoj račun. Zato ni aktivno legitimiran za vložitev tožbe na plačilo odškodnine zaradi nezmožnosti uporabe denacionaliziranega premoženja, pač pa so to le dediči upravičencev podržavljenega premoženja.
predlog za razveljavitev potrdila o pravnomočnosti - smiselna uporaba določb Zakona o splošnem upravnem postopku - vročanje - klavzula pravnomočnosti - vročitev odločbe - fikcija vročitve
V primeru, ko naslovnik ne prevzame pošiljke v 15-ih dneh, velja vročitev za opravljeno z dnem preteka tega roka (velja fikcija vročitve), torej ne glede na to, na kateri dan takšen rok izteče.
presoja višine odškodnine po prostem preudarku – pogodba o nakupu poslovnega deleža – kupnina za poslovni delež – določljivost kupnine za poslovni delež – določitev kupnine za poslovni delež – metoda neto sedanje vrednosti aktive – pogodbena volja strank - pogajanja
Dokazno breme o tem, da je bila vrednost družbe T. d.o.o. višja od najnižje vrednosti kupnine, določene v točki 2/a pogodbe (5.000.000,00 SIT), je bilo na tožeči stranki. Slednja je sicer pravočasno predložila svojo (drugačno) cenitev družbe T. d.o.o., ki jo je v skladu s pogodbenimi določili zanjo opravila družba s certifikatom (Te. d.o.o.) po dogovorjeni metodi neto sedanje vrednosti aktive po stanju na dan 31.12.1998, vendar pa je bila ta cenitev le preliminarna ocena vrednosti družbe T. d.o.o. in kot taka neuporabna. Pritožbeno sodišče sodi, da tožeča stranka dokaznega bremena glede višje vrednosti družbe T., kot je določena v točki 2/a pogodbe, ni zmogla. Izvedenec je v svojem mnenju pojasnil tudi, da je dokumentacija, ki bi jo moral uporabiti pri ocenjevanju družbe T. d.o.o., pomanjkljiva in nezadostna ter da dodatne dokumentacije, tudi po zaprosilu, ni uspel pridobiti. Na podlagi povedanega pritožbeno sodišče meni, da ocenitev vrednosti družbe T. d.o.o., po v pogodbi dogovorjeni metodi, ni mogoča, kar še posebej velja ob dejstvu, da družba T. d.o.o. ne deluje več, zaradi česar tudi ne bi bilo mogoče ponovno opraviti kakršnekoli dinamične ali statične ocenitve.
Prvostopno sodišče je nepravilno uporabilo fazo pogajanj kot podlago za določitev višine dogovorjene kupnine. Pogajanja predstavljajo fazo pred sklenitvijo pogodbe, pravdnih strank pa ne zavezujejo, zato je edina upoštevna volja pravdnih strank tista, ki je dogovorjena v sami pogodbi.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO – ZAVAROVALNO PRAVO
VSL0062826
ZOR člen 200, 203.
prisoja odškodnine za nepremoženjsko škodo – vštevanje odškodnine iz naslova nezgodnega zavarovanja – zavarovanje pred odgovornostjo
Sodišče prve stopnje je nezgodno zavarovanje pravilno opredelilo kot zavarovanje pred odgovornostjo, ki ga je vzpostavil zavarovanec prve toženke in on tudi plačal zavarovalno premijo. Zato je sledilo uveljavljenemu stališču sodne prakse, da gre za zavarovanje pred odgovornostjo in zato oškodovanec ne more imeti upravičenj iz obeh pravnih temeljev, odškodninskega in zavarovalnega.
ZTLR člen 28, 28/2, 28/4, 72, 72/1, 72/2. SPZ člen 43. ZEN člen 8. ZZK-1 člen 40, 40/1, 40/1-3.
priposestvovanje – originarna pridobitev lastninske pravice – dobrovernost – zakonita posest – dobroverna posest – lastniška posest – vpis lastninske pravice v zemljiško knjigo – narava vpisa lastninske pravice v zemljiško knjigo – evidentiranje nepremičnin – elaborat za evidentiranje sprememb v zemljiškem katastru
Ob presoji dobrovernosti posesti po ODZ in ZTLR je sodna praksa vse do leta 2002 upoštevala, da je dobroveren ali pošten posestnik tisti, ki je prepričan, da je stvar, ki jo poseduje, njegova last. Dobrovernosti ni, če posestnik ve ali mora po okoliščinah domnevati, da stvar pripada drugemu.
Ob upoštevanju materialnopravnih izhodišč sta bila tožnica in pred njo njen pokojni mož dobroverna posestnika sporne nepremičnine, saj sta jo uživala v prepričanju, da je njuna, kljub dejstvu, da sta oba vedela, da stanje v zemljiški knjigi ni urejeno.
Sodni odločbi res ne bo priložen elaborat za evidentiranje sprememb v zemljiškem katastru, ki bi ga med sodnim postopkom izdelal sodni izvedenec geodetske stroke, saj glede na postavljeni tožbeni zahtevek in razpoložljive podatke, s katerimi Geodetska pisarna Trebnje razpolaga, pridobljeni pa so bili v predpisanem upravnem postopku, to ni bilo potrebno. Z vsemi podatki, ki jih mora vsebovati elaborat, Geodetska pisarna Trebnje že razpolaga, saj je bil postopek parcelacije v letu 1993 izveden v upravnem postopku po tedaj veljavnem Zakonu o zemljiškem katastru in ob upoštevanju Navodila za ugotavljanje in zamejničenje posestnih meja parcel.