nepremoženjska škoda – razžalitev dobrega imena in časti – opravičilo toženca
Subjektivno doživljanje oškodovanca je treba objektivizirati. Že sodišče prve stopnje je upoštevalo tožnikov demanti, poleg tega pa tožnik tudi sam v tožbi navaja, da se je v zvezi s kazensko zasebno tožbo toženec na glavni obravnavi 9.6.2005 tožniku opravičil.
presoja višine odškodnine po prostem preudarku – pogodba o nakupu poslovnega deleža – kupnina za poslovni delež – določljivost kupnine za poslovni delež – določitev kupnine za poslovni delež – metoda neto sedanje vrednosti aktive – pogodbena volja strank - pogajanja
Dokazno breme o tem, da je bila vrednost družbe T. d.o.o. višja od najnižje vrednosti kupnine, določene v točki 2/a pogodbe (5.000.000,00 SIT), je bilo na tožeči stranki. Slednja je sicer pravočasno predložila svojo (drugačno) cenitev družbe T. d.o.o., ki jo je v skladu s pogodbenimi določili zanjo opravila družba s certifikatom (Te. d.o.o.) po dogovorjeni metodi neto sedanje vrednosti aktive po stanju na dan 31.12.1998, vendar pa je bila ta cenitev le preliminarna ocena vrednosti družbe T. d.o.o. in kot taka neuporabna. Pritožbeno sodišče sodi, da tožeča stranka dokaznega bremena glede višje vrednosti družbe T., kot je določena v točki 2/a pogodbe, ni zmogla. Izvedenec je v svojem mnenju pojasnil tudi, da je dokumentacija, ki bi jo moral uporabiti pri ocenjevanju družbe T. d.o.o., pomanjkljiva in nezadostna ter da dodatne dokumentacije, tudi po zaprosilu, ni uspel pridobiti. Na podlagi povedanega pritožbeno sodišče meni, da ocenitev vrednosti družbe T. d.o.o., po v pogodbi dogovorjeni metodi, ni mogoča, kar še posebej velja ob dejstvu, da družba T. d.o.o. ne deluje več, zaradi česar tudi ne bi bilo mogoče ponovno opraviti kakršnekoli dinamične ali statične ocenitve.
Prvostopno sodišče je nepravilno uporabilo fazo pogajanj kot podlago za določitev višine dogovorjene kupnine. Pogajanja predstavljajo fazo pred sklenitvijo pogodbe, pravdnih strank pa ne zavezujejo, zato je edina upoštevna volja pravdnih strank tista, ki je dogovorjena v sami pogodbi.
ZDen člen 67, 67/3, 72. ZZZDR člen 190, 221. ZD člen 131.
skrbnik denacionaliziranega premoženja – skrbnik za posebne primere – aktivna legitimacija – skrbnik zapuščine – tožba za plačilo odškodnine zaradi nezmožnosti uporabe podržavljenega premoženja
Skrbnik denacionaliziranega premoženja ima položaj skrbnika za posebne primere, ki lahko samostojno, vendar v varovančevem imenu in za varovančev račun, opravlja vse posle, ki sodijo v redno poslovanje in upravljanje varovančevega premoženja, ne more pa skrbeti za varovančevo premoženje v svojem imenu oziroma za svoj račun. Zato ni aktivno legitimiran za vložitev tožbe na plačilo odškodnine zaradi nezmožnosti uporabe denacionaliziranega premoženja, pač pa so to le dediči upravičencev podržavljenega premoženja.
vstopna pravica – drugi dedni red – stranka zapuščinskega postopka – vknjižena prepoved razpolaganja – prehod zapuščine
Vstopna pravica velja le za potomce dediča, ki se je dedovanju odpovedal. Ker se je dedovanju odpovedala le hčer zapustnika, ne pa tudi zapustnikova vdova, deduje slednja v prvem dednem redu celotno premoženje, ki je predmet dedovanja. Dediči bližnjega reda izključujejo od dedovanja osebe drugih dednih redov.
Vknjižena prepoved razpolaganja ne vpliva na dedovanje, saj preide zapuščina na dediče skupaj z obremenitvami.
Izrek sodbe, iz katerega ni razvidno, o čem je sodišče po vsebini sploh odločalo (ali je odpravilo izpodbijani odločbi toženca ter zavrnilo tožbeni zahtevek na razvrstitev v I. kategorijo invalidnosti in priznanje pravic iz invalidskega zavarovanja) je nerazumljiv in predstavlja takšno pomanjkljivost, zaradi katere se sodbe ne more preizkusiti.
ZD člen 46, 48, 106, 107, 108, 109, 110, 111, 112, 113, 114, 115, 116. OZ člen 546, 547, 548, 549, 550, 551, 552, 553, 554, 555, 556.
nujni dedni delež – obračunska vrednost zapuščine – preužitkarska pogodba – pogodba o izročitvi in razdelitvi premoženja – odplačnost pogodbe
Sodišče prve stopnje je ugotavljalo, ali je kljub elementu tveganja obstajalo očitno nesorazmerje med dajatvami pogodbenih strank, pri čemer nesorazmerja (pravilno) ni ugotavljalo na podlagi matematična izračunana s primerjavo vrednosti izročenega premoženja in vrednosti prevzemnikovih izpolnitev, ampak na podlagi volje in namena pogodbenih strank ob sklenitvi pogodbe.
starostna pokojnina – prenehanje zavarovanja – zavarovanje v tujini
Tožnik, ki izpolnjuje pogoja starosti in pokojninske dobe iz 36. člena ZPIZ-1 za priznanje pravice do starostne pokojnine, ima, kljub temu da je kot delničar in poslovodni organ trgovinske družbe s sedežem v Avstriji vključen v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje pri avstrijskem nosilcu zavarovanja, pravico do starostne pokojnine (v Sloveniji), ker ni podlage za vključitev v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje v Sloveniji, in je s tem izpolnjen pogoj prenehanja zavarovanja iz 2. odstavka 156. člena ZPIZ-1 za pridobitev pravice do pokojnine.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO – ZAVAROVALNO PRAVO
VSL0062826
ZOR člen 200, 203.
prisoja odškodnine za nepremoženjsko škodo – vštevanje odškodnine iz naslova nezgodnega zavarovanja – zavarovanje pred odgovornostjo
Sodišče prve stopnje je nezgodno zavarovanje pravilno opredelilo kot zavarovanje pred odgovornostjo, ki ga je vzpostavil zavarovanec prve toženke in on tudi plačal zavarovalno premijo. Zato je sledilo uveljavljenemu stališču sodne prakse, da gre za zavarovanje pred odgovornostjo in zato oškodovanec ne more imeti upravičenj iz obeh pravnih temeljev, odškodninskega in zavarovalnega.
pogodba o najemu poslovnih prostorov – pisnost pogodbe – domneva o podaljšanju veljavnosti pogodbe za določen čas
Pritožba zmotno meni, da je treba 2. odstavek 27. člena ZPSPP razlagati tako, da je le v korist najemnika. Če je bila pogodba sklenjena za določen čas, najemnik pa je prostore po prenehanju pogodbe še naprej uporabljal, tožeča stranka pa očitno ni vložila pri sodišču zahteve za izdajo naloga za izpraznitev poslovnih prostorov, je prišlo do pogodbe, obnovljene za nedoločen čas. Ker je bila pogodba sklenjena, je za sporni čas tožeča stranka tudi utemeljeno izdajala račune in zato je sodišče prve stopnje pravilno izdalo sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine.
ZZK-1 člen 29, 29/1, 39, 40, 40/1, 40/1-7, 46, 46/1, 49, 52,55. ZIZ člen 9, 46, 241. SPZ člen 135, 143.
vknjižba zastavne pravice – zastavna pravica na nepremičnini - sklep o zavarovanju denarne terjatve z zastavno pravico na nepremičnini – prisilna hipoteka – nastanek prisilne hipoteke
Na podlagi nepravnomočnega sklepa o dovolitvi zavarovanja z vknjižbo zastavne pravice se dovoli predznamba, na podlagi pravnomočnega sklepa, pa vknjižba hipoteke.
Določb ZZK-1 o zaznambi (nepravnomočnega) sklepa o izvršbi, s katerim je izvršilno sodišče dovolilo izvršbo na nepremičnino, ki ima za posledico pridobitev hipoteke, ni mogoče smiselno uporabiti za vknjižbo hipoteke na podlagi sklepa o dovolitvi zavarovanja z vknjižbo zastavne pravice. Določbe 86. do 88. člena in 90. člena ZZK-1 se nanašajo izključno na zaznambo izvršbe in na vknjižbo na njeni podlagi pridobljene hipoteke in jih ni mogoče širiti.
skupno premoženje - določitev deležev na skupnem premoženju - skupna lastnina - pomoč sorodnikov
Ker je premoženje, ki ga zakonca pridobivata, njuno skupno premoženje, prispevki sorodnikov in drugih bližnjih oseb pa povečujejo premoženje kot celoto, po naravi stvari te osebe nudijo pomoč obema zakoncema.
načelo formalnosti zemljiškoknjižnega postopka – zaznamba sklepa o izvršbi – vknjižba hipoteke – pravnomočnost sklepa o izvršbi – izvršba na podlagi verodostojne listine – izvršba na podlagi izvršilnega naslova
Pravnomočnost sklepa o izvršbi je pogoj za dovolitev zaznambe izvršbe pri nepremičnini zgolj v primeru izvršbe na podlagi verodostojne listine.
izostanek s prvega naroka – zamudna sodba – učinkovanje ustavne odločbe
Ustavno sodišče je z odločbo U-I-164/09-13 z dne 4.2.2010 razveljavilo 2. odst. 282. člena ZPP, po katerem je zamudno sodbo mogoče izdati kljub vloženemu odgovoru na tožbo, če je toženec izostal s prvega naroka. Razveljavljena zakonska določba se tako ne uporablja več za razmerja, nastala pred začetkom učinkovanja razveljavitve, če do tedaj še ni bilo pravnomočno odločeno..
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DENACIONALIZACIJA - POGODBENO PRAVO
VSL0059205
ZDen člen 15, 15/1, 67, 78. ZPP člen 72/2, 280, 286b, 339, 339/2-8. SZ člen 53.
odpoved najemne pogodbe - denacionalizirano premoženje - upravičenja skrbnika za poseben primer - aktivna legitimacija - razpis naroka - preložitev naroka - označba stranke - pritožbene novote - predlog za izločitev sodnika - pravočasnost predloga
V kolikor je toženec menil, da nima dovolj časa za pripravo na (zadnjo) glavno obravnavo, bi lahko (pravočasno) predlagal preložitev naroka. Zato ni mogoče šteti, da zatrjevane procesne kršitve (8. točka 2. odst. 339. čl. ZPP) ni mogel uveljavljati brez svoje krivde že pred sodiščem prve stopnje.
Predodelitev spisa zaradi bolezni sodnika predvideva 162. čl. Sodnega reda, zato je neutemeljen očitek, da o zadevi ni sodil zakoniti sodnik.
Kot stranka v postopku lahko nastopajo tudi dediči upravičenke (ki ji je bilo v postopku denacionalizacije vrnjeno stanovanje, glede katerega se zahteva odpoved najemne pogodbe), ne da bi bili ti poimensko navedeni.
Med pravdo plačani obroki najemnine ne vplivajo na pravico tožeče stranke do odpovedi najemne pogodbe zaradi razlogov po 53. čl. SZ.
potek glavne obravnave – odsotnost tožene stranke na naroku - zamudna sodba – odločba ustavnega sodišča
Ker podlage za izdajo zamudne sodbe, ki je posledica izostanka tožene stranke z naroka po odločitvi Ustavnega sodišča ni, je višje sodišče pritožbi ugodilo in izpodbijano sodbo razveljavilo.
Ker je sodišče v dokaznem postopku na predlog toženca izvedlo dokaz s pridobitvijo dopolnilnega mnenja zdravstvene komisije, kljub razhajanjem med dopolnilnim mnenjem zdravstvene komisije in zdravstveno dokumentacijo pa ni izvedlo dokaza s postavitvijo sodnega izvedenca, ki ga je predlagala tožnica, je bila tožnica prizadeta v procesni pravici do obravnavanja pred sodiščem.
Ker med tožnico in pokojnim zavarovancem zunajzakonska skupnost ni obstajala, saj je bil pokojni zavarovanec ves čas skupnega bivanja s tožnico in tudi ob smrti poročen z drugo žensko, tožnica nima pravice do vdovske pokojnine.
OZ člen 352, 356. ZOR člen 200, 376, 376/1, 376/2.
zastaranje odškodninske terjatve – začetek teka zastaralnega roka pri odškodninski terjatvi – odškodninska terjatev – terjatev za povračilo nepremoženjske škode