Če ima oškodovanec kot tožilec pooblaščenca, se pisanja vročajo samo pooblaščencu, stvar pooblaščenca pa je, da o tem obvesti osebo, ki jo zastopa, zato neposredna vročitev samo osebi, ki ima pooblaščenca, ni procesno veljavna.
kaznivo dejanje jemanja podkupnine - kaznivo dejanje sprejemanja daril za nezakonito posredovanje - kaznivo dejanje ponareditve uradne listine, knjige ali spisa - nelegalna gradnja - gradbena inšpekcija
1. Vpliv iz prvega odstavka 269. člena KZ je vezan na posameznikov uradni ali družbeni položaj in je lahko izkoriščan tako tedaj, ko je storilec neposredno nadrejen uradi osebi, kot tedaj, ko takšnega razmerja med njima ni in tudi, ko ne delujeta znotraj istega družbenega podsistema.
2. Smisel inkriminacije iz prvega odstavka 269.a člena KZ je v preprečevanju koruptivnih ravnanj, še preden je uradno dejanje opravljeno oziroma bi moralo biti opravljeno in ne šele tedaj, ko so ta ravnanja dosegla hotene učinke.
Dedič se je po prvotnem sklepu o dedovanju iz leta 1997 odpovedal dedovanju po zapustnici, ne pa dedovanju po zapustničini sestri, ki je umrla po že izdanem sklepu o dedovanju in mu dodatna zapuščina pripada kot dediču zapustnikove sestre.
Pri fizični delitvi sodišče s sklepom odloči o pridobitvi izključne lastninske pravice posameznega solastnika, ki mu pripade osamosvojeni del prej ene stvari oziroma solastnika, ki mu pripade stvar, ker bo druge solastnike izplačal. Fizična delitev torej pomeni sočasno odsvojitev in hkrati pridobitev lastninske pravice.
V primeru, kadar stranka v postopku v celoti uspe, sodišče ne more uporabiti določila, da vsaka pravdna stranka krije svoje stroške postopka, niti ob upoštevanju načela pravičnosti in vseh okoliščin primera. Tega 1. odstavek 154. člena ZPP ne dopušča.
Pogodbeni stranki s tem, ko sta z aneksom naknadno nadomestili prvotno revalorizacijo posojilnega razmerja s faktorjem R z devizno klavzulo, nista kršili prisilnih predpisov in takšen aneks zaradi navedenega ni ničen, čeprav posega v celotno obdobje veljavnosti posojilne pogodbe od črpanja posojila do vračila.
ZObr člen 100.a. ZDR člen 184, 184/1, 206. OZ člen 165.
javni uslužbenec – vojak – odškodnina za neizkoriščene proste dni – zastaranje – zapadlost – zakonske zamudne obresti
Odškodninska terjatev za neizkoriščene proste dni pomeni terjatev iz delovnega razmerja, ki zastara v roku petih let. Obveznost se šteje za zapadlo od trenutka nastanka škoda, tako da tožnik zakonske zamudne obresti utemeljeno vtožuje od vrnitve z misije, na kateri ni koristil prostih dni, sodišče pa je ob upoštevanju ugovora zastaranja tožene stranke zakonske zamudne obresti pravilno dosodilo za čas od treh let pred vložitvijo tožbe.
ZDR člen 184. OZ člen 131, 165, 179, 352. ZOR člen 154, 186, 200.
premestitev na drugo delovno mesto - odškodninska odgovornost delodajalca - poseg v osebnostne pravice - razžalitev dobrega imena in časti - nepremoženjska škoda - zmanjšanje življenjskih aktivnosti - strah - odvzem prostosti - vzročna zveza
Tožena stranka je tožnici zaradi nezakonite premestitve (o kateri je bilo odločeno s pravnomočno sodbo v predhodnem individualnem delovnem sporu) odškodninsko odgovorna. Odgovorna je za škodo, ki je tožnici nastala v obliki duševnega trpljenja zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti in razžalitve dobrega imena in časti. Pravična denarna odškodnina znaša 20.000,00 EUR.
Če upnik ne predlaga ustreznega sredstva izvršbe, je predlog za izdajo začasne odredbe neutemeljen, ne pa nepopoln. Sodišču takšnega predloga ni potrebno vračati v popravo.
pravica do sojenja v razumnem roku – odškodninska odgovornost države - kršitev pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja - prehodna določba ZVPSBNO - ustavna odločba
Ker je v ustavni določbi odškodninska odgovornost opredeljena le okvirno, se tudi glede odškodninske odgovornosti javnih oblasti iz 26. člena Ustave RS uporabljajo splošna pravila civilnega odškodninskega prava iz OZ oz. prej ZOR. ZVPSBNO je lex specialis in daje možnost uveljavljanja pravičnega zadoščenja v primeru kršenja pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja, vendar pa se zakon lahko uporablja le za primere, ki so bili ob začetku njegove uporabe 1.1.2007, zaključeni.
načelo vrstnega reda vpisov – predlog za zaznambo drugih pravnih dejstev – predlog za zaznambo izbrisne tožbe
Eno temeljnih načel v zemljiškoknjižnih postopkih je načelo vrstnega reda. Zemljiškoknjižno sodišče opravlja vpise pri posamezni nepremičnini po vrstnem redu, ki se določi po trenutku začetka zemljiškoknjižnega postopka.
odškodninska odgovornost delavca - sposobnost biti stranka - aktivna legitimacija
Fakulteti (tožeči stranki) v tem sporu ni mogoče priznati lastnosti stranke v postopku. Le univerza je pravna oseba (ima pravno sposobnost in s tem sposobnost biti stranka), medtem ko lahko fakulteta nastopa v pravnem prometu v svojem imenu in za svoj račun le za dejavnosti, ki ne sodijo v nacionalni program, in v okviru sredstev oz. premoženja pridobljenega s temi dejavnostmi. Tako je le za spore, nastale iz teh razmerij, možno fakulteti priznati lastnost stranke v postopku. V konkretnem primeru pa ne gre za takšen spor, saj se zadeva nanaša na dejavnost (pri kateri naj bi toženec tožeči stranki povzročil škodo), ki sodi v nacionalni raziskovalni program in se financira iz proračunskih sredstev.
izvršilni stroški – odvetniški stroški – utesnitev izvršbe - predlog za novo sredstvo izvršbe – obrazloženost vloge - zastopanje več oseb
Za utesnitev izvršbe ZIZ v 43. členu ne zahteva nobene obrazložitve, zaradi česar ob presoji zahtevka za povrnitev stroškov za vlogo z vidika njihove potrebnosti vloge ni utemeljeno obravnavati kot obrazložene, ne glede na to, da je v njej naveden tudi obračun terjatve. Za neobrazložene vloge pa ZOdvT ne predvideva nagrade.
Predlog za nadaljevanje izvršbe z novim izvršilnim sredstvom se stroškovno ovrednoti enako kot predlog za izvršbo. Gre namreč za vsebinsko sorodna predloga, zaradi česar ni razloga, da bi predlog za nadaljevanje izvršbe z novim izvršilnim sredstvom ovrednotili kot „druge obrazložene vloge“ iz tar. št. 3464 do 3466 Tarife ZOdvT. Zato je treba uporabiti tar. št. 3460, ki predpisuje količnik 0,3 nagrade glede na vrednost predmeta iz 12. člena ZOdvT.
Tar. št. 1200 Tarife ZOdvT razume višje sodišče tako, da se količnik 0,3 za vsako dodatno stranko prišteje h količniku, predpisanem za postopek po posamezni tarifni številki.
ZDR člen 83, 83/3, 88, 88/1, 88/1-1, 88/5, 95, 100. Kolektivna pogodba za dejavnost zdravstva in socialnega varstva Slovenije člen 27, 81.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - ukinitev delovnega mesta - kriteriji za izbiro
Kljub temu, da tožena stranka ni postopala pravilno, ker ni uporabljala kriterijev v skladu s panožno kolektivno pogodbo, temveč se je odločila za uporabo kriterijev iz 100. člena ZDR, je redna odpoved pogodbe o zaposlitvi, ki je bila podana tožnici, zakonita. Pri tem je bistveno, da je tožena stranka pri izbiri presežnega delavca uporabila tudi kriterij delovne uspešnosti, ki bi v obeh primerih privedel do enake ugotovitve, da je tožnica presežna delavka.
ZTLR člen 2, 29. ZNP člen 3, 3/2. Zakon o prometu z zemljišči in stavbami člen 2.
nepremičnina v splošni rabi - lastninska pravica – način pridobitve lastninske pravice na nepremičnini – izvirna pridobitev lastninske pravice – priposestvovanje nepremičnine v splošni rabi – javno dobro
V FLRJ in SFRJ nepremičnina v splošni rabi (javno dobro) ni mogla biti predmet pravnega prometa, zato tudi njeno priposestvovanje ni bilo možno.
obveznost plačila sodne takse – uporaba zakona za postopke, ki so se začeli pred uveljavitvijo ZST-1 – taksna oprostitev – taksa za pritožbo zoper sklep o taksni oprostitvi - obnovitev postopka – razlogi za obnovitev postopka
Takse se v postopkih, ki so začeli teči pred uveljavitvijo ZST-1 do pravnomočnega zaključka postopka vplačujejo po dosedanjih predpisih in po dosedanji tarifi, kar smiselno enako velja za postopke z izrednimi pravnimi sredstvi, ki so začeli teči pred uveljavitvijo ZST-1.
Pred uveljavitvijo ZST-1 taksa za pritožbo zoper sklep o taksni oprostitvi ni bila predvidena,
Prejšnji predpisi glede taksne oprostitve so določali enake vsebinske pogoje, kot jih določa sedaj veljavni ZST-1.
Nezadovoljstvo tožeče stranke z vsebinskimi odločitvami, zatrjevana nepopolna ugotovitev dejanskega stanja, nedovoljena modifikacija, zatrjevana napačna uporaba materialnega prava ne spadajo v obnovitveni razlog po 2. točki 394. člena ZPP.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – kriteriji za izbiro presežnih delavcev – diskriminacija – zdravstveno stanje – fleksibilnost
Tožena stranka je z določitvijo kriterija fleksibilnosti kot kriterija za izbiro presežnih delavcev zasledovala zakonit cilj, da na delu obdrži delavce, ki so usposobljeni za več odpravil. Kljub temu je redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga tožnici nezakonita, ker je bila zaradi kriterija fleksibilnosti za presežno delavko izbrana zaradi zdravstvenega stanja (domneve, da ni sposobna za delo ponoči). Poleg tega je diskriminiranje tožnice razvidno iz dejstva, da je na delu ostala druga delavka, ki je opravljala enako delo in ki je bila usposobljena za manj opravil od nje.