pravica do sojenja v razumnem roku – odškodninska odgovornost države - kršitev pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja - prehodna določba ZVPSBNO - ustavna odločba
Ker je v ustavni določbi odškodninska odgovornost opredeljena le okvirno, se tudi glede odškodninske odgovornosti javnih oblasti iz 26. člena Ustave RS uporabljajo splošna pravila civilnega odškodninskega prava iz OZ oz. prej ZOR. ZVPSBNO je lex specialis in daje možnost uveljavljanja pravičnega zadoščenja v primeru kršenja pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja, vendar pa se zakon lahko uporablja le za primere, ki so bili ob začetku njegove uporabe 1.1.2007, zaključeni.
izvršilni stroški – odvetniški stroški – utesnitev izvršbe - predlog za novo sredstvo izvršbe – obrazloženost vloge - zastopanje več oseb
Za utesnitev izvršbe ZIZ v 43. členu ne zahteva nobene obrazložitve, zaradi česar ob presoji zahtevka za povrnitev stroškov za vlogo z vidika njihove potrebnosti vloge ni utemeljeno obravnavati kot obrazložene, ne glede na to, da je v njej naveden tudi obračun terjatve. Za neobrazložene vloge pa ZOdvT ne predvideva nagrade.
Predlog za nadaljevanje izvršbe z novim izvršilnim sredstvom se stroškovno ovrednoti enako kot predlog za izvršbo. Gre namreč za vsebinsko sorodna predloga, zaradi česar ni razloga, da bi predlog za nadaljevanje izvršbe z novim izvršilnim sredstvom ovrednotili kot „druge obrazložene vloge“ iz tar. št. 3464 do 3466 Tarife ZOdvT. Zato je treba uporabiti tar. št. 3460, ki predpisuje količnik 0,3 nagrade glede na vrednost predmeta iz 12. člena ZOdvT.
Tar. št. 1200 Tarife ZOdvT razume višje sodišče tako, da se količnik 0,3 za vsako dodatno stranko prišteje h količniku, predpisanem za postopek po posamezni tarifni številki.
spor majhne vrednosti – vloga v izvršilnem postopku – delni umik predloga za izvršbo – ločeno obravnavanje predloga tožeče stranke – pravdna dejanja v posameznem postopku – možnost obravnavanja pred sodiščem
Vloga tožeče stranke z dne 28. 10. 2008 o delnem umiku predloga za izvršbo je bila podana v izvršilnem postopku in se ni nanašala na pravdni postopek, v katerem je bila izdana izpodbijana sodba. Skladno s sklepom Okrajnega sodišča v Ljubljani je prišlo do ločitve obravnavanja zahtevka/predloga tožeče stranka, vodita se dva samostojna in neodvisna postopka, znotraj katerih imajo pravdna dejanja posamezne stranke samostojni učinek v tistem postopku, v katerem so bila dana. Delni umik predloga za izvršbo lahko rezultira v delni ustavitvi postopka in v nadaljevanju izvršbe glede preostalega predloga ter na potek pravdnega postopka nima vpliva.
S tem ko je sodišče prve stopnje v podlago izpodbijane sodbe mimo volje tožeče stranke in soglasja tožene vzelo vlogo, ki jo je tožeča stranka vložila v drugem (izvršilnem postopku), je strankam odvzelo možnost obravnavanja.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - zaposlitev pod spremenjenimi pogoji - možnosti za nadaljnjo zaposlitev - ponudba nove pogodbe o zaposlitvi - zdravstvena zmožnost - sodni izvedenec - dokazovanje
Redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, ki so jih prejeli tožniki, niso zakonite, saj tožena stranka ob podaji odpovedi ni izpolnila svoje obveznosti, da tožnikom, za katere je imela na razpolago ustrezna delovna mesta v drugi delovni enoti, ponudi nove pogodbe o zaposlitvi.
Če ima oškodovanec kot tožilec pooblaščenca, se pisanja vročajo samo pooblaščencu, stvar pooblaščenca pa je, da o tem obvesti osebo, ki jo zastopa, zato neposredna vročitev samo osebi, ki ima pooblaščenca, ni procesno veljavna.
ZObr člen 100.a. ZDR člen 184, 184/1, 206. OZ člen 165.
javni uslužbenec – vojak – odškodnina za neizkoriščene proste dni – zastaranje – zapadlost – zakonske zamudne obresti
Odškodninska terjatev za neizkoriščene proste dni pomeni terjatev iz delovnega razmerja, ki zastara v roku petih let. Obveznost se šteje za zapadlo od trenutka nastanka škoda, tako da tožnik zakonske zamudne obresti utemeljeno vtožuje od vrnitve z misije, na kateri ni koristil prostih dni, sodišče pa je ob upoštevanju ugovora zastaranja tožene stranke zakonske zamudne obresti pravilno dosodilo za čas od treh let pred vložitvijo tožbe.
Dedič se je po prvotnem sklepu o dedovanju iz leta 1997 odpovedal dedovanju po zapustnici, ne pa dedovanju po zapustničini sestri, ki je umrla po že izdanem sklepu o dedovanju in mu dodatna zapuščina pripada kot dediču zapustnikove sestre.
odškodninska odgovornost delavca - sposobnost biti stranka - aktivna legitimacija
Fakulteti (tožeči stranki) v tem sporu ni mogoče priznati lastnosti stranke v postopku. Le univerza je pravna oseba (ima pravno sposobnost in s tem sposobnost biti stranka), medtem ko lahko fakulteta nastopa v pravnem prometu v svojem imenu in za svoj račun le za dejavnosti, ki ne sodijo v nacionalni program, in v okviru sredstev oz. premoženja pridobljenega s temi dejavnostmi. Tako je le za spore, nastale iz teh razmerij, možno fakulteti priznati lastnost stranke v postopku. V konkretnem primeru pa ne gre za takšen spor, saj se zadeva nanaša na dejavnost (pri kateri naj bi toženec tožeči stranki povzročil škodo), ki sodi v nacionalni raziskovalni program in se financira iz proračunskih sredstev.
kaznivo dejanje jemanja podkupnine - kaznivo dejanje sprejemanja daril za nezakonito posredovanje - kaznivo dejanje ponareditve uradne listine, knjige ali spisa - nelegalna gradnja - gradbena inšpekcija
1. Vpliv iz prvega odstavka 269. člena KZ je vezan na posameznikov uradni ali družbeni položaj in je lahko izkoriščan tako tedaj, ko je storilec neposredno nadrejen uradi osebi, kot tedaj, ko takšnega razmerja med njima ni in tudi, ko ne delujeta znotraj istega družbenega podsistema.
2. Smisel inkriminacije iz prvega odstavka 269.a člena KZ je v preprečevanju koruptivnih ravnanj, še preden je uradno dejanje opravljeno oziroma bi moralo biti opravljeno in ne šele tedaj, ko so ta ravnanja dosegla hotene učinke.
neupravičena obogatitev – uporaba tuje stvari v svojo korist – verzija – nastanek korist – okoriščenje – trditveno breme – materialno procesno vodstvo
Institut neupravičene obogatitve ima korektivno funkcijo (korigira neutemeljen premik premoženja), zato brez obogatitve oz. okoriščenja toženca tudi verzijskega zahtevka ni.
ZDR člen 184. OZ člen 131, 165, 179, 352. ZOR člen 154, 186, 200.
premestitev na drugo delovno mesto - odškodninska odgovornost delodajalca - poseg v osebnostne pravice - razžalitev dobrega imena in časti - nepremoženjska škoda - zmanjšanje življenjskih aktivnosti - strah - odvzem prostosti - vzročna zveza
Tožena stranka je tožnici zaradi nezakonite premestitve (o kateri je bilo odločeno s pravnomočno sodbo v predhodnem individualnem delovnem sporu) odškodninsko odgovorna. Odgovorna je za škodo, ki je tožnici nastala v obliki duševnega trpljenja zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti in razžalitve dobrega imena in časti. Pravična denarna odškodnina znaša 20.000,00 EUR.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – STEČAJNO PRAVO
VSL0065068
ZOR člen 389, 389/1, 389/2, 1019, 1019/1. ZPPSL člen 115.
poroštvo – zastaranje terjatev – pretrganje zastaranja – stečaj – prijava terjatve zoper glavnega dolžnika v stečajno maso
Prijava terjatve v stečajnem postopku pretrga njeno zastaranje zgolj do tiste višine, do katere je bila s strani stečajnega upravitelja priznana oziroma če je bila prerekana, zgolj do tiste višine, do katere je bila terjatev ugotovljena v ustreznem postopku, na katerega je bil napoten upnik.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - odpovedni rok - direktor - pripojitev - zagovor - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja
S pripojitvijo družbe, v kateri je tožnik opravljal funkcijo direktorja, k toženi stranki, je tožena stranka stopila v takšen delovnopravni položaj s tožnikom, kot ga je ta imel na dan pripojitve. Iz tega razloga mu je v času teka odpovednega roka (zaradi redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga) lahko podala izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi.
Očitek bistvene kršitve določb pravnega postopka, ki naj bi jo sodišče zagrešilo s tem, ko o „podrednem“zahtevku ni odločilo, ni utemeljen, ker je bil „podredni“ zahtevek postavljen za enako odločitev, kot jo je tožnik zahteval v primarnem zahtevku, in ki jo sodišče sprejme v primeru, ko zahtevku ugodi, odloči o podlagi tožbenega zahtevka, tožencu pa naloži le izdajo novega upravnega akta o višini tožbenega zahtevka, če bi bilo ugotavljanje višine pred sodiščem dolgotrajno ali povezano z nesorazmernimi težavami, saj je tožnik v obeh zahtevkih zahteval priznanje pravice do invalidske pokojnine.
načelo vrstnega reda vpisov – predlog za zaznambo drugih pravnih dejstev – predlog za zaznambo izbrisne tožbe
Eno temeljnih načel v zemljiškoknjižnih postopkih je načelo vrstnega reda. Zemljiškoknjižno sodišče opravlja vpise pri posamezni nepremičnini po vrstnem redu, ki se določi po trenutku začetka zemljiškoknjižnega postopka.
Pri fizični delitvi sodišče s sklepom odloči o pridobitvi izključne lastninske pravice posameznega solastnika, ki mu pripade osamosvojeni del prej ene stvari oziroma solastnika, ki mu pripade stvar, ker bo druge solastnike izplačal. Fizična delitev torej pomeni sočasno odsvojitev in hkrati pridobitev lastninske pravice.
Spremembe na strani preživninskih zavezancev ali upravičenca morajo biti posebej kvalificirane, torej takšne, da vplivajo bodisi na pridobitne sposobnosti in premoženjsko stanje zavezancev, bodisi so povečane s povečanimi ali zmanjšanimi potrebami na področju življenjskih in drugih pogrebnih izdatkov upravičenca. Preživninska obveznost predstavlja naravno in strogo osebno obvezo staršev v zvezi s pravicami otrok, ki jih ureja zakon.
Za presojo višine reparacije za čas nezakonitega prenehanja delovnega razmerja v višini plače, ki bi jo tožnik prejemal pri toženi stranki, če bi delal, se vzame plača, kot je dogovorjena z veljavno pogodbo o zaposlitvi, ne glede na to, ali delovno mesto, na katerega se ta pogodba o zaposlitvi nanaša, še obstaja in ali je bil tožnik v vtoževanem obdobju sposoben delati ali ne.
Tožnik je upravičen do zakonskih zamudnih obrestmi od pogodbene kazni zaradi nezakonitega prenehanja delovnega razmerja od uveljavljanja tožbenega zahtevka dalje, saj rok za plačilo pogodbene kazni ni določen in je tožena stranka prišla v zamudo šele v vložitvijo tožbe.