odškodninska odgovornost delavca - sposobnost biti stranka - aktivna legitimacija
Fakulteti (tožeči stranki) v tem sporu ni mogoče priznati lastnosti stranke v postopku. Le univerza je pravna oseba (ima pravno sposobnost in s tem sposobnost biti stranka), medtem ko lahko fakulteta nastopa v pravnem prometu v svojem imenu in za svoj račun le za dejavnosti, ki ne sodijo v nacionalni program, in v okviru sredstev oz. premoženja pridobljenega s temi dejavnostmi. Tako je le za spore, nastale iz teh razmerij, možno fakulteti priznati lastnost stranke v postopku. V konkretnem primeru pa ne gre za takšen spor, saj se zadeva nanaša na dejavnost (pri kateri naj bi toženec tožeči stranki povzročil škodo), ki sodi v nacionalni raziskovalni program in se financira iz proračunskih sredstev.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - zloraba bolniškega staleža - sodna razveza - kriteriji za odmero - odškodnina
Izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi ni utemeljena, saj tožnik z očitanimi ravnanji ni kršil navodil osebnega zdravnika, ampak je šlo za ravnanja, ki so bila v okviru običajnih vsakodnevnih opravil, ki jih je tudi sicer tožnik lahko opravljal poleg svojega dela pri delodajalcu (premikanje okvira okna ob hiši, zlaganje polic v avto, vožnja psičke k veterinarju, čiščenje snega, vožnja po plin ipd.)
ZTLR člen 2, 29. ZNP člen 3, 3/2. Zakon o prometu z zemljišči in stavbami člen 2.
nepremičnina v splošni rabi - lastninska pravica – način pridobitve lastninske pravice na nepremičnini – izvirna pridobitev lastninske pravice – priposestvovanje nepremičnine v splošni rabi – javno dobro
V FLRJ in SFRJ nepremičnina v splošni rabi (javno dobro) ni mogla biti predmet pravnega prometa, zato tudi njeno priposestvovanje ni bilo možno.
ZNPosr člen 5, 5/2, 5/3, 13, 15, 15/2. OZ člen 55, 55/1.
pogodba o posredovanju – obličnost pogodbe
V pogodbi o posredovanju, sklenjeni med nepremičninsko družbo in naročiteljem, morajo biti navedeni podatki o zavarovanju odgovornosti, nepremičninski posrednik, ki bo opravljal posle posredovanja, ter morebitni dodatni stroški, če je naročitelj naročil storitve iz 3. točke 2. odstavka 15. člena ZNPosr. Kot sestavina pisne pogodbe o posredovanju pa nista določena niti cena storitve niti predmet posredovanja, ki sta sicer bistvena elementa posredniške pogodbe. Iz namena predpisane pisnosti posredniške pogodbe je zato sklepati, da ni bil namen zakonodajalca, da so ustno sklenjene pogodbe o posredovanju nične, ampak je pisnost pogodbe o posredovanju predpisana iz razloga lažjega dokazovanja dodatno dogovorjenih storitev in z njimi povezanimi stroški.
predznamba pridobitve hipoteke na podlagi predhodne odredbe – izbris predznambe hipoteke – načelo dispozitivnosti postopka – ugovor proti sklepu zemljiškoknjižnega referenta – prekluzivnost roka
Vpis predznambe hipoteke na podlagi sklepa o predhodni odredbi se opravi po uradni dolžnosti, izbris te predznambe pa se izvede na osnovi predloga, kateremu mora biti priložena odločba, ki je podlaga za izbris.
Po uveljavitvi novele ZPP in začetnem kolebanju pravne teorije se je v sodni praksi uveljavilo stališče, da se pisanja iz 142. člena ZPP vročajo osebno tudi odvetniku. Čeprav je na načelni ravni nesporno, da je vročanje odvetniku bolj primerljivo z vročanjem pravnim osebam in podjetnikom posameznikom (za te velja neosebno vročanje) kot z vročanjem fizičnim osebam, pa razlaga aktualnih določb 141. in 142. člena ZPP ne napotuje na takšno rešitev. Tako se določba 141. člena ZPP o vročanju na registriranem naslovu (4. odstavek) ne nanaša na odvetnike, prav tako pa v 142. členu ZPP ni napotila za vročanje osebnih pisanj iz 1. odstavka 142. člena ZPP za odvetnike ampak le za državne organe in subjekte iz 3. odstavka 139. člena ZPP.
dedna pravica – zapuščinski postopek – uveljavljanje dedne pravice v pravdi
Redna pot za uveljavljanje dedne pravice je zapuščinski postopek, pravdni pa prihaja v poštev zgolj izjemoma, ko oseba, ki meni, da ima dedno pravico, le-te ni mogla uveljaviti v zapuščinskem postopku.
zastaranje odškodninske terjatve – kdaj začne zastaranje teči - čas, ki je potreben za zastaranje – premoženjska škoda – nepremoženjska škoda – več poškodb iz istega škodnega dogodka
Pritožbeno sodišče ne soglaša s stališčem, da v spornem primeru ni bilo razloga za ločeno obravnavanje začetka teka zastaralnega roka in sicer posebej za poškodbo vratne hrbtenice in posebej za poškodbo očesa. Gre za popolnoma različno vrsto poškodb z samostojnim potekom in zaključkom zdravljenja in zato zaključek zdravljenja hrbtenice ni mogoče niti pravno vezati na zaključek zdravljenja očesa. Dejansko je tudi mogoče in zato potrebno ločeno ocenjevati nastali strah zaradi ene in druge poškodbe kot tudi telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem ter seveda duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti, torej za vse oblike uveljavljene škode.
pravica do sojenja v razumnem roku – odškodninska odgovornost države - kršitev pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja - prehodna določba ZVPSBNO - ustavna odločba
Ker je v ustavni določbi odškodninska odgovornost opredeljena le okvirno, se tudi glede odškodninske odgovornosti javnih oblasti iz 26. člena Ustave RS uporabljajo splošna pravila civilnega odškodninskega prava iz OZ oz. prej ZOR. ZVPSBNO je lex specialis in daje možnost uveljavljanja pravičnega zadoščenja v primeru kršenja pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja, vendar pa se zakon lahko uporablja le za primere, ki so bili ob začetku njegove uporabe 1.1.2007, zaključeni.
Pri fizični delitvi sodišče s sklepom odloči o pridobitvi izključne lastninske pravice posameznega solastnika, ki mu pripade osamosvojeni del prej ene stvari oziroma solastnika, ki mu pripade stvar, ker bo druge solastnike izplačal. Fizična delitev torej pomeni sočasno odsvojitev in hkrati pridobitev lastninske pravice.
V primeru, kadar stranka v postopku v celoti uspe, sodišče ne more uporabiti določila, da vsaka pravdna stranka krije svoje stroške postopka, niti ob upoštevanju načela pravičnosti in vseh okoliščin primera. Tega 1. odstavek 154. člena ZPP ne dopušča.
zamudna sodba – pogoji za izdajo zamudne sodbe – izostanek s poravnalnega naroka ali prvega naroka za glavno obravnavo – razveljavitev 2. odstavka 282. člena ZPP
Ustavno sodišče je z odločbo U-I-164/09 z dne 4.2.2010 razveljavilo 2. odstavek 282. člena ZPP-D, ker je ocenilo, da prekomerno posega v pravico do enakega varstva pravic tožene stranke iz 22. člena URS in pomeni odmik od načela poštenega postopka, katerega cilj je predvsem izdaja pravilne in zakonite sodne odločbe. Na račun tega cilja pa načelo pospešitve in ekonomičnosti postopka ne more prevladati.
Po določilu 44. člena ZUstS se zakon ali del zakona, ki ga je Ustavno sodišče razveljavilo, ne uporablja za razmerja, nastala pred dnem, ko je razveljavitev začela učinkovati, če do tega dne o njih ni bilo pravnomočno odločeno.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – ZAVAROVALNO PRAVO
VSL0065031
ZOZP člen 15.
povzročitev škode – podlage za odškodninsko odgovornost – obvezno zavarovanje avtomobilske odgovornosti – pogodba o zavarovanju – denarna odškodnina – nakladanje tovora s traktorjem – obseg zavarovalnega kritja – pojem uporabe motornega vozila – uporaba motornega vozila
Za traktor velja, da lahko opravlja enkrat prevozno, drugič pa le delovno funkcijo, pri čemer pa se obvezno zavarovanje avtomobilske odgovornosti ne razširja na primere, ko opravlja le delovno funkcijo. V obravnavanem primeru je bil traktor uporabljen le kot sredstvo za nakladanje in razkladanje ter manevriranje z betonskimi stebri, zato poškodba tretje osebe ni zajeta s kritjem iz obveznega zavarovanja traktorja.
spor majhne vrednosti – vloga v izvršilnem postopku – delni umik predloga za izvršbo – ločeno obravnavanje predloga tožeče stranke – pravdna dejanja v posameznem postopku – možnost obravnavanja pred sodiščem
Vloga tožeče stranke z dne 28. 10. 2008 o delnem umiku predloga za izvršbo je bila podana v izvršilnem postopku in se ni nanašala na pravdni postopek, v katerem je bila izdana izpodbijana sodba. Skladno s sklepom Okrajnega sodišča v Ljubljani je prišlo do ločitve obravnavanja zahtevka/predloga tožeče stranka, vodita se dva samostojna in neodvisna postopka, znotraj katerih imajo pravdna dejanja posamezne stranke samostojni učinek v tistem postopku, v katerem so bila dana. Delni umik predloga za izvršbo lahko rezultira v delni ustavitvi postopka in v nadaljevanju izvršbe glede preostalega predloga ter na potek pravdnega postopka nima vpliva.
S tem ko je sodišče prve stopnje v podlago izpodbijane sodbe mimo volje tožeče stranke in soglasja tožene vzelo vlogo, ki jo je tožeča stranka vložila v drugem (izvršilnem postopku), je strankam odvzelo možnost obravnavanja.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - zaposlitev pod spremenjenimi pogoji - možnosti za nadaljnjo zaposlitev - ponudba nove pogodbe o zaposlitvi - zdravstvena zmožnost - sodni izvedenec - dokazovanje
Redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, ki so jih prejeli tožniki, niso zakonite, saj tožena stranka ob podaji odpovedi ni izpolnila svoje obveznosti, da tožnikom, za katere je imela na razpolago ustrezna delovna mesta v drugi delovni enoti, ponudi nove pogodbe o zaposlitvi.
Če upnik ne predlaga ustreznega sredstva izvršbe, je predlog za izdajo začasne odredbe neutemeljen, ne pa nepopoln. Sodišču takšnega predloga ni potrebno vračati v popravo.
ZObr člen 100.a. ZDR člen 184, 184/1, 206. OZ člen 165.
javni uslužbenec – vojak – odškodnina za neizkoriščene proste dni – zastaranje – zapadlost – zakonske zamudne obresti
Odškodninska terjatev za neizkoriščene proste dni pomeni terjatev iz delovnega razmerja, ki zastara v roku petih let. Obveznost se šteje za zapadlo od trenutka nastanka škoda, tako da tožnik zakonske zamudne obresti utemeljeno vtožuje od vrnitve z misije, na kateri ni koristil prostih dni, sodišče pa je ob upoštevanju ugovora zastaranja tožene stranke zakonske zamudne obresti pravilno dosodilo za čas od treh let pred vložitvijo tožbe.
ZDR člen 184. OZ člen 131, 165, 179, 352. ZOR člen 154, 186, 200.
premestitev na drugo delovno mesto - odškodninska odgovornost delodajalca - poseg v osebnostne pravice - razžalitev dobrega imena in časti - nepremoženjska škoda - zmanjšanje življenjskih aktivnosti - strah - odvzem prostosti - vzročna zveza
Tožena stranka je tožnici zaradi nezakonite premestitve (o kateri je bilo odločeno s pravnomočno sodbo v predhodnem individualnem delovnem sporu) odškodninsko odgovorna. Odgovorna je za škodo, ki je tožnici nastala v obliki duševnega trpljenja zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti in razžalitve dobrega imena in časti. Pravična denarna odškodnina znaša 20.000,00 EUR.