prijava terjatve – ločitvena pravica – prijava ločitvene pravice – rok za prijavo terjatve – rok za prijavo ločitvene pravice – nastanek ločitvene pravice po dnevu začetka stečajnega postopka
Evidentno je, da v roku za prijavo terjatev in ločitvene pravice iz 2. odstavka 59. člena v zvezi s 1. odstavkom 298. člena ZFPPIPP upnik še ni mogel prijaviti svoje ločitvene pravice zoper stečajnega dolžnika, ker nepremičnine, na katerih uveljavlja upnik ločitveno pravico, še niso bile del premoženja stečajnega dolžnika. V kakšnem roku bi torej upnik moral prijaviti ločitveno pravico v obravnavani situaciji, ZFPPIPP ne daje eksaktnega odgovora. Še najbližje je obravnavani primer situaciji, ki jo predvideva 318. člen ZFPPIPP, ko do ustanovitve ločitvene pravice na premoženju stečajnega dolžnika lahko pride tudi v teku stečajnega postopka. V taki situaciji pa zahteva po pravočasni prijavi ločitvene pravice iz 2. odstavka 59. člena v zvezi s 1. odstavkom 298. člena ZFPPIPP izzveni nelogična in neutemeljena.
ZDR člen 6, 44, 45, 45/1, 45/3, 184. OZ člen 131, 179, 181, 299.
odškodninska odgovornost – spolno nadlegovanje na delovnem mestu – zakonske zamudne obresti
V zvezi z odškodninami zaradi psihičnega nasilja na delovnem mestu pride v poštev primerjava z odškodninami zaradi kršitev osebnostnih pravic in za duševne bolečine zaradi razžalitve v civilnih postopkih. Znesek 5.000,00 EUR predstavlja primerno zadoščenje za tožnici, ki sta bili od marca 2005 do sredine leta 2006 izpostavljeni zlasti verbalnemu (pa tudi neverbalnemu) neželenemu ravnanju spolne narave, ki je temeljilo na dejstvu, da sta ženski, to je na podlagi spola.
Po določbah ZKZ je pogodba o prodaji kmetijskega zemljišča sklenjena s sporazumom o bistvenih sestavinah pogodbe, torej takrat, ko ponudnik prejme izjavo kupca. Vendar je za veljavnost take pogodbe določena naknadna odobritev pristojne upravne enote. Zato je pogodba o prodaji kmetijskega zemljišča sklenjena pod odložnim pogojem te odobritve.
Za utemeljenost zahtevka za izdajo zemljiškoknjižne listine ne zadostuje samo presoja, da je pogodba obligacijskopravno veljavno sklenjena. Upoštevati je treba, da pravnomočni sodbi, ki nadomesti zemljiškoknjižno listino, zemljiškoknjižno sodišče ne more odreči lastnosti zemljiškoknjižne listine, zato morajo biti v pravdnem postopku ugotovljene vse okoliščine, ki so pogoj za izvedbo obravnavane listine v zemljiški knjigi. Le če so vsi pogoji izpolnjeni, lahko sodba nadomesti zahtevano listino. Tožeča stranka bi tako lahko zahtevala izstavitev listine le, če bi bila podana odobritev pravnega posla s strani upravne enote
Bianco menica in pooblastilo izdajatelja predstavljata sporazum med strankama (pogodbeno materialno pravo). V konkretnem primeru je bila menica izpolnjena skladno s pooblastilom toženca, s tem pa je zanj nastala (nova, prava) menična obveznost. Ker gre za novo obveznost (glavnico), ki jo tožeči stranki dolguje toženec, ni mogoče govoriti o anatocizmu v smislu 375. čl. OZ. Ta določba namreč prepoveduje obrestovanje obresti zgolj v okviru enega in istega pogodbenega razmerja.
Trditve v zvezi z napakami volje utemeljujejo zgolj izpodbojnost pogodbe, takšna pogodba pa učinkuje vse dotlej, dokler je sodišče z oblikovalno sodbo ne razveljavi. Razveljavitve tako ni mogoče doseči zgolj z ugovorom izpodbojnosti, temveč le z razveljavitvenim tožbenim zahtevkom.
duševno zdravje - duševne motnje - zadržanje brez privolitve - oddelek pod posebnim nadzorom - zdravljenje brez privolitve
Postopek sprejema na zdravljenje v oddelek pod posebnim nadzorom brez privolitve. Vprašanje (ne)obstoja duševne motnje je nedvomno strokovne narave in v domeni izvedenca psihiatrične stroke, tako kot tudi vprašanje potrebne dobe zadržanja.
začasni skrbnik zapuščine – skupnost dedičev – aktivna in pasivna legitimacija – upravičenja začasnega skrbnika zapuščine
Če so dediči neznani ali če je neznano njihovo prebivališče, kakor tudi v drugih primerih, kadar je to potrebno, postavi sodišče začasnega skrbnika zapuščine. Ta je upravičen, da v imenu dedičev toži ali je tožen, da izterjuje terjatve in izplačuje dolgove in sploh, da zastopa dediče. Skrbnik je torej tožen v imenu dedičev. Ker je njihov zastopnik, ne toži za svojo pravico, če je govor o njegovi aktivni vlogi, oziroma ni zavezanec oziroma nosilec obveznosti v pravdi, če je tožen kot skrbnik zapuščine.
OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0059209
ZTLR člen 70, 70/3. SPZ člen 24, 25, 32, 33, 34, 35. ZIZ člen 224, 225, 226, 227, 228, 229. ZPP člen 108, 180, 285, 339, 339/2, 339/2-14.
posest pravice stvarne služnosti – soposest – posest določenega dela stvari – motenje posesti – obseg sodnega varstva posesti – tožbeni zahtevek na varstvo posesti – sklepčnost tožbenega zahtevka – izvršljivost tožbenega zahtevka na varstvo posesti – izvršba za uveljavitev nedenarne terjatve – ponovno motenje posesti – razlaga tožbenega zahtevka – razumljivost tožbenega zahtevka – materialno procesno vodstvo
Čeprav pojma posesti stvarne služnosti SPZ ne pozna več, se z njegovo uveljavitvijo varstvo posestnega položaja imetnika stvarne služnosti vsebinsko ni spremenilo. Če se tožbeni zahtevek kljub temu sklicuje na opuščeni pojem posesti pravice, je treba v vsakem konkretnem primeru presoditi, kako ta okoliščina vpliva na bistveni (dajatveni) del tožbenega zahtevka. Če se pojavi dvom o njegovi pravi vsebini, mora sodišče aktivirati metode razlage v ožjem pomenu, pri čemer so lahko v pomoč tudi ustrezni ukrepi materialnega procesnega vodstva.
Če bi se izkazalo, da je tožena stranka vedela, da gre za slabo orodje, pa ga ni zamenjala, tedaj bi bilo mogoče govoriti o protipravnosti. Zgolj dejstvo, da je bil ključ pokvarjen, kar se na zunaj ni videlo, pa še ne zadostuje za protipravnost ravnanja tožene stranke oziroma njenega zavarovanca kot elementa odškodninske odgovornosti.
Ustavni zakon o dopolnitvah ustavnega zakona za izvedbo Temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije člen 22b. Zakon o Skladu Republike za nasledstvo in visokem predstavniku Republike za nasledstvo člen 23.
pravno nasledstvo - odgovornost banke za depozite vložene na območju SFRJ - vrnitev deponiranih deviznih sredstev - filiala
V podružnico (filiala) vložene devize imajo enake pravne učinke kot v samo banko, vložene devize.
ZDR člen 83, 83/2, 86, 86/1, 86/2, 87, 110, 110/1, 110/2, 111, 111/1, 111/1-2, 125, 125/4. Kolektivna pogodba za kovinsko industrijo Slovenije člen 9, 9/2, 9/3.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - poskusno delo - zagovor
Razgovor tožnika s toženo stranko o nekaterih vprašanjih dela ne predstavlja zagovora pred izredno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi, ki je bila podana po 2. alinei prvega odstavka 111. člena ZDR (sicer v času poskusnega dela, ni šlo za odpoved zaradi neuspešno opravljenega poskusnega dela).
ZFPPIPP člen 103, 103/2, 103/2-4, 171. Pravilnik o tarifi za odmero nagrad upravitelja v postopkih zaradi insolventnosti in prisilne likvidacije, do povrnitve katerih je upravitelj v teh postopkih upravičen člen 12, 12/1.
nagrada upravitelja v postopku prisilne poravnave – nadomestilo upravitelja
Nadomestilo upravitelja za opravljanje nadzora po 171. členu ZFPPIPP se v skladu z določbo 1. odstavka 12. člena Pravilnika določi za vsak začet mesec postopka po preglednici, ki veže znesek nadomestila na višino zneska sredstev v bilanci stanja.
nagrada izvedenca – dopolnilno izvedensko mnenje – nagrada za dopolnilno izvedensko mnenje – stroški za pisalna sredstva
V „dopolnitvi izvedenskega mnenja“ izvedenec le ugotavlja, kako je potekala komunikacija s toženo stranko ter da mu je predala nekaj dokumentacije, ne pa vse, tako da bi lahko podal mnenje o tem, kako je poslovala z blagom, ki je predmet tega spora. Takšne ugotovitve izvedenca pa ne predstavljajo izvedenskega mnenja, saj ne vsebujejo niti ugotovitev o relevantnih dejstvih, temveč le ugotovitve, da teh dejstev ni bilo mogoče ugotoviti in zakaj. To pa ni strokovno mnenje v smislu 243. člena ZPP, temveč le obvestilo sodišču, zakaj mnenja ni mogel izdelati. Zato izvedencu zanj ne pripada nagrada.
regresni zahtevek zavarovalnice - izguba zavarovalnih pravic - vožnja pod vplivom alkohola – razbremenitev odgovornosti – vzročna zveza - ugovor neobstoja vzročne zveze – policijski zapisnik – javna listina
Z ugovorom, da alkoholiziranost ni v vzročni zvezi s prometno nesrečo, se toženec razbremenjuje svoje regresne obveznosti. Vsebina toženčevega ugovora sicer ni bila (le) vzročna zveza med škodo in njegovo alkoholiziranostjo, temveč obstoj njegove odgovornosti za škodo, ki je prav tako eden izmed možnih ugovorov zavarovanca v taki pravdi.
neupravičena pridobitev – privolitev v prikrajšanje – stanovanje v solasti zakoncev – odmena za uporabo zakončevega solastnega dela – uporabnina
Ker je podlaga za uporabo stanovanja v konkretnem primeru dogovor strank, v katerem pa plačilo ni bilo dogovorjeno, je za obdobje do vložitve tožbe pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da je tožnik z navedenim sporazumom privolil v lastno prikrajšanje. Od trenutka, ko je zahteval plačilo za uporabo, pa ni več mogoče šteti, da je podana njegova privolitev v prikrajšanje oziroma od tega trenutka dalje ni več podan pravni temelj za brezplačno uporabo.
Uredba Evropskega parlamenta in Sveta ES, št. 805/2004 z dne 21. aprila 2004 o uvedbi evropskega naloga za izvršbo nespornih zahtevkov člen 8, 9, 17.
zamudna sodba - evropski nalog za izvršbo - potrdilo o evropskem nalogu za izvršbo - delno potrdilo o evropskem nalogu za izvršbo
Ker toženec ni bil v skladu z 277. členom ZPP-D ob vročitvi tožbe opozorjen, da bo v primeru zamudne sodbe nosil vse stroške postopka, v posledici te pomanjkljivosti ni mogoče kot evropski nalog za izvršbo potrditi odločitve o stroških. Nelogično in neživljenjsko pa bi bilo zaradi te pomanjkljivosti zavrniti potrditev celotnega zahtevka. Iz razlage 17. člena Uredbe ni mogoče priti do takega zaključka. Sicer pa tudi sama Uredba predvideva možnost izdaje delnega potrdila o evropskem nalogu za izvršbo.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0060066
OZ člen 131, 131/1, 164, 168, 169, 246.
povzročitev škode – povrnitev škode – povrnitev premoženjske škode – obseg premoženjske škode – navadna škoda - izgubljeni dobiček – popolna odškodnina – učinki obveznosti – pravica do povračila škode – uporaba določb o povrnitvi škode – odškodnina zaradi kršitve pogodbe
Toženec je kršil določbe pogodbe o zaposlitvi, zato je tožeči stranki dolžan povrniti premoženjsko škodo, ki jo predstavlja razlika med zneski kupnin, določenih v sklenjenih prodajnih pogodbah, in tržno ceno prodanih stvari v času prodaje.
Gre za primer dvojne prodaje nepremičnine, pri čemer je kasnejši kupec nepremičnine pogodbo tudi zemljškoknjižno realiziral. Prvi kupec nepremičnine lahko v konkretnem primeru uspe z zahtevkom na izstavitev zemljiškoknjižne listine, ki mu bo omogočila vknjižbo lastninske pravice oziroma odpravila oviro za vknjižbo lastninske pravice prvega kupca le v primeru, da izkaže, da je nepremičnino ob sklenitvi pogodbe pridobil v posest in da je bil drugi kupec ob sklenitvi pogodbe nedobroveren, torej da je ravnal v nasprotju z načeli vestnosti in poštenja
Zahtevek za izstavitev listine, sposobne za vknjižbo v zemljiški knjigi, sodna praksa razume tudi tako, da se z njim uveljavlja dopolnitev že obstoječe listine tudi v delu overovitve podpisa prodajalca. Izstavitev zemljiškega dovolila pomeni torej zahtevo za izstavitev tako dopolnjenega dovolila, da bo vknjižba omogočena, kar pa je mogoče zahtevati na podlagi zavezovalnega posla.
krajevna pristojnost – splošna krajevna pristojnost – posebna krajevna pristojnost - tožba na dodelitev otrok v varstvo in vzgojo
ZPP za tožbe na dodelitev otrok v varstvo in vzgojo ter na določitev stikov ne določa nobene posebne krajevne pristojnosti. Za sojenje je torej pristojno sodišče splošne krajevne pristojnosti, to je sodišče, na območju katerega ima tožena stranka stalno prebivališče.
pogodbena volja strank – prenehanje pogodbe po sporazumu strank – ponudba – vsebina ponudbe – sklenitev pogodbe na podlagi postopka javnega naročanja – razlaga pogodbe – tožba na razvezo pogodbe zaradi spremenjenih okoliščin
Dejstvo, da je bila tožeča stranka s svojo ponudbo izbrana kot pogodbena stranka v postopku javnega naročanja, ponudbi tožeče stranke z dne 22.2.2005 v spornem delu ne odvzema pravnega učinka. Toženo stranko namreč vežejo pravila o postopkih javnega naročanja (1. odst. 3. člena ZJN) glede sklepanja novih pogodb, ki pa ne posegajo v morebitne dogovore glede prenehanja veljavnosti starih pogodb. Ker je bila tožeča stranka na javnem razpisu izbrana kot najugodnejši ponudnik, se je odveč ukvarjati z vprašanjem, kaj bi bilo, če ne bi bila.
Pogodbena kazen zaradi nezakonitega prenehanja delovnega razmerja predstavlja prejemek iz delovnega razmerja, od katerega je treba odvesti akontacijo davka, tako da je delavec upravičen do plačila za prispevke in davke zmanjšanega (neto) zneska, s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi.