ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0058434
ZZP člen 7/1. ZPP člen 287/1. OZ člen 371, 372.
odškodninska odgovornost države – protipraven poseg države – nezakonito zaprtje prostocarinske prodajalne – poostrena carinska kontrola – izgubljeni dobiček – normalno poslovanje – vzročna zveza med poostreno carinsko kontrolo in pričakovanim dobičkom – povezanost trditvene podlage z dokazno ponudbo – zakonske zamudne obresti - glavnica
Pri izračunu izgubljenega dobička je treba izhajati iz rezultatov poslovanja tožeče stranke v obdobju njenega normalnega poslovanja pred protipravnim posegom tožene stranke vanj.
Vse okoliščine, iz katerih je prvostopenjsko sodišče sklepalo na poostreno carinsko kontrolo tožene stranke v spornem obdobju, so obstajale še v času normalnega poslovanja tožeče stranke pred protipravnim posegom tožene stranke vanj. Navedena carinska kontrola v tem času, v kolikor bi bila pravno upoštevna pri presoji izgubljenega dobička, izhajajoč iz obdobja normalnega poslovanja tožeče stranke, bi se morala nujno odražati v dobičku tožeče stranke še v času njenega normalnega poslovanja. Če se je, je bilo to dejstvo že upoštevano pri projekciji poslovanja PCP tožeče stranke tudi v spornem obdobju. Če pa se navedena carinska kontrola ni odražala v izkazanem dobičku tožeče stranke v času njenega normalnega poslovanja, se ob enaki intenziteti te kontrole ne bi niti v poslovanju PCP tožeče stranke v spornem obdobju. V čem oziroma s kakšnimi ravnanji organa tožene stranke naj bi bila v spornem obdobju carinska kontrola poostrena, pa tožena stranka tekom celotnega dosedanjega postopka ni pojasnila.
Ker tožena stranka ni navedla, s kakšnimi dejanji se je sploh odražala poostrena carinska kontrola, ni izkazal vzročne zveze med le-to in pričakovanim dobičkom tožeče stranke.
ZDR člen 6, 44, 45, 45/1, 45/3, 184. OZ člen 131, 179, 181, 299.
odškodninska odgovornost – spolno nadlegovanje na delovnem mestu – zakonske zamudne obresti
V zvezi z odškodninami zaradi psihičnega nasilja na delovnem mestu pride v poštev primerjava z odškodninami zaradi kršitev osebnostnih pravic in za duševne bolečine zaradi razžalitve v civilnih postopkih. Znesek 5.000,00 EUR predstavlja primerno zadoščenje za tožnici, ki sta bili od marca 2005 do sredine leta 2006 izpostavljeni zlasti verbalnemu (pa tudi neverbalnemu) neželenemu ravnanju spolne narave, ki je temeljilo na dejstvu, da sta ženski, to je na podlagi spola.
Izplačilo denarnega nadomestila za spoštovanje konkurenčne klavzule in izplačilo nadomestila plače v primeru ugotovitve nezakonitega prenehanja oziroma odpovedi pogodbe o zaposlitvi sta dve izplačili z različno pravno podlago, tako da eno ne izključuje drugega. Naknadno vzpostavljeno delovno razmerje s sodno odločbo tudi ne spremeni dejstva, da je nastopil primer, ki sta ga stranki s pogodbeno prepovedjo konkurenčne dejavnosti predvideli in prav za takšen primer opredelili medsebojne pravice in obveznosti. Zato je delavec lahko upravičen do nadomestila plače zaradi nezakonitega prenehanja delovnega razmerja in hkrati do nadomestila za spoštovanje konkurenčne klavzule.
ZFPPIPP člen 103, 103/2, 103/2-4, 171. Pravilnik o tarifi za odmero nagrad upravitelja v postopkih zaradi insolventnosti in prisilne likvidacije, do povrnitve katerih je upravitelj v teh postopkih upravičen člen 12, 12/1.
nagrada upravitelja v postopku prisilne poravnave – nadomestilo upravitelja
Nadomestilo upravitelja za opravljanje nadzora po 171. členu ZFPPIPP se v skladu z določbo 1. odstavka 12. člena Pravilnika določi za vsak začet mesec postopka po preglednici, ki veže znesek nadomestila na višino zneska sredstev v bilanci stanja.
prekinitev postopka - nadaljevanje postopka – prenehanje stranke – izbris družbe - izbrisana družba – prekluzivni rok
Nadaljevanje postopka je v primeru prenehanja stranke po ZFPPod pogojeno z uveljavljanjem terjatve s strani tožeče stranke oziroma upnika proti družbeniku izbrisane družbe v enoletnem prekluzivnem roku.
Ustavni zakon o dopolnitvah ustavnega zakona za izvedbo Temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije člen 22b. Zakon o Skladu Republike za nasledstvo in visokem predstavniku Republike za nasledstvo člen 23.
pravno nasledstvo - odgovornost banke za depozite vložene na območju SFRJ - vrnitev deponiranih deviznih sredstev - filiala
V podružnico (filiala) vložene devize imajo enake pravne učinke kot v samo banko, vložene devize.
subjektivni zastaralni rok - pripoznava dolga - zastaranje - uveljavljanje nadaljnjih ponavljajočih se istovrstnih škod
Tudi od oškodovanca samega se zahteva določena skrbnost, čeprav za točen obseg škode morda ne ve, zastaranje začne teči, ko bi glede na vse okoliščine primera, ob običajni vestnosti lahko izvedel za vse elemente, ki bi mu omogočili uveljaviti odškodninski zahtevek.
Pogoj za uveljavljanje nadaljnjih ponavljajočih se istovrstnih škod je pravočasno sodno uveljavljanje prve tovrstne škode.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0065071
OZ člen 243, 243/1, 243/4. ZPP člen 7.
učinki obveznosti – upnikove pravice - dolžnikove obveznosti – pravica do povračila škode – obseg odškodnine – razpravno načelo – izvajanje dokazov – dokaz z izvedencem – ogled
Sodišče je zmotno presodilo pravni standard zadostnega prizadevanja kupca stanovanja, da zmanjša oziroma odpravi škodo v smislu 4. odstavka 243. člena OZ.
zaznamba nepravdnega postopka vzpostavljanja etažne lastnine – pogoji za vpis zaznambe postopka – predlog za vzpostavitev etažne lastnine - identifikacijski znak nepremičnine
Edini pogoj za zaznambo postopka vzpostavljanja etažne lastnine po ZVEtL po uradni dolžnosti so vloženi predlog predlagatelja pri nepravdnem sodišču, da sodišče tega predloga po prejemu ne zavrže in da predlagatelj ni sam predlagal takšne zaznambe.
Relevanten je identifikacijski znak nepremičnine, pri kateri se opis opravi, to pa je njena parcelna številka in katastrska občina. Pred vpisom zaznambe v zemljiški knjigi sodišču ni potrebno predloga za vzpostavitev etažne lastnine po ZVEtL pošiljati komerkoli od udeležencev, ker tudi to ni pogoj za vpis zaznambe.
plačilo prispevkov za pokojninsko zavarovanje - denarna terjatev - pravilno predlagano sredstvo izvršbe - denarno kaznovanje
Plačilo prispevkov (in ne obračun) za pokojninsko zavarovanje Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje je po svoji vsebini denarna terjatev, za poplačilo denarnih terjatev pa so sredstva izvršbe taksativno našteta v 30. členu ZIZ. Predlagano izvršilno sredstvo z denarnim kaznovanjem dolžnika z denarno kaznijo dolžnika za izterjavo denarne terjatve ni predvideno in je zato sodišče prve stopnje s tem, ko je dovolilo izvršbo in se tudi v izpodbijanem sklepu nepravilno opredelilo, da gre za nenadomestno obveznost (hkrati pa navedlo, da je le dolžnik zavezanec za plačilo prispevkov), nepravilno uporabilo materialno pravo.
Če bi se izkazalo, da je tožena stranka vedela, da gre za slabo orodje, pa ga ni zamenjala, tedaj bi bilo mogoče govoriti o protipravnosti. Zgolj dejstvo, da je bil ključ pokvarjen, kar se na zunaj ni videlo, pa še ne zadostuje za protipravnost ravnanja tožene stranke oziroma njenega zavarovanca kot elementa odškodninske odgovornosti.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0053289
ZOR člen 376, 376/1. ZPP člen 286b.
odškodninska odgovornost države – zakonodajna protipravnost - izbris iz registra stalnega prebivalstva – začetek teka zastaranja odškodninske terjatve – premoženjska škoda - opustitev izvedbe dokaza - pravočasno uveljavljanje procesnih kršitev
Zastaranje odškodninskega zahtevka zaradi izbrisa tožnika iz registra stalnega prebivalstva je začelo teči s trenutkom izdaje oziroma objave ustavne odločbe U - I - 284/94 z dne 4.2.1999, ko je bil tožniku v celoti znan tudi obseg nastale škode ter njen povzročitelj.
odškodninska odgovornost – predsednik društva – zastopnik društva – odgovornost zastopnika društva - načelo vestnosti in poštenja – skrbnost dobrega gospodarja
Če je toženec premoženje društva zmanjšal, tega ni storil kot fizična oseba, pač pa kot zastopnik pravne osebe, torej društva. Samo kot tak je lahko storil vse tisto, kar mu tožniki očitajo. Sodišče druge stopnje se torej strinja, da je le društvo lahko zavezanec za odškodninsko terjatev tožnikov zaradi ravnanja toženca kot predsednika oziroma zastopnika društva.
Tudi od tožnikov bi dolžna skrbnost zahtevala, da finančno plat jasno in nedvoumno določijo ter se prepričajo o plačilni zmožnosti, preden so sklepali pogodbe bodisi z društvom bodisi s tožencem. 6. člen OZ namreč v 1. odstavku tudi od njih zahteva ravnanje s skrbnostjo dobrega gospodarja.
Bianco menica in pooblastilo izdajatelja predstavljata sporazum med strankama (pogodbeno materialno pravo). V konkretnem primeru je bila menica izpolnjena skladno s pooblastilom toženca, s tem pa je zanj nastala (nova, prava) menična obveznost. Ker gre za novo obveznost (glavnico), ki jo tožeči stranki dolguje toženec, ni mogoče govoriti o anatocizmu v smislu 375. čl. OZ. Ta določba namreč prepoveduje obrestovanje obresti zgolj v okviru enega in istega pogodbenega razmerja.
Trditve v zvezi z napakami volje utemeljujejo zgolj izpodbojnost pogodbe, takšna pogodba pa učinkuje vse dotlej, dokler je sodišče z oblikovalno sodbo ne razveljavi. Razveljavitve tako ni mogoče doseči zgolj z ugovorom izpodbojnosti, temveč le z razveljavitvenim tožbenim zahtevkom.
Tudi pri presoji zakonodajne protipravnosti je treba izhajati iz narave dela zakonodajnega organa in upoštevati, da so pri sprejemanju zakonov pogosto mogoča različna stališča o posameznih pravnih in dejanskih vprašanjih. Zato drugačna presoja zakonodajnega organa o ustavni skladnosti zakonske določbe, ki pa je bila zaradi ocene Ustavnega sodišča o njeni neskladnosti z Ustavo v postopku pred ustavnim sodiščem razveljavljena, sama po sebi ne predstavlja tiste protipravnosti, ki jo za odškodninsko odgovornost države predpisuje 26. člen Ustave. Odškodninsko odgovornost zakonodajalca lahko utemeljijo le najhujše kršitve ustavnih določb oziroma kršitve temeljnih civilizacijskih standardov.
Po določbah ZKZ je pogodba o prodaji kmetijskega zemljišča sklenjena s sporazumom o bistvenih sestavinah pogodbe, torej takrat, ko ponudnik prejme izjavo kupca. Vendar je za veljavnost take pogodbe določena naknadna odobritev pristojne upravne enote. Zato je pogodba o prodaji kmetijskega zemljišča sklenjena pod odložnim pogojem te odobritve.
Za utemeljenost zahtevka za izdajo zemljiškoknjižne listine ne zadostuje samo presoja, da je pogodba obligacijskopravno veljavno sklenjena. Upoštevati je treba, da pravnomočni sodbi, ki nadomesti zemljiškoknjižno listino, zemljiškoknjižno sodišče ne more odreči lastnosti zemljiškoknjižne listine, zato morajo biti v pravdnem postopku ugotovljene vse okoliščine, ki so pogoj za izvedbo obravnavane listine v zemljiški knjigi. Le če so vsi pogoji izpolnjeni, lahko sodba nadomesti zahtevano listino. Tožeča stranka bi tako lahko zahtevala izstavitev listine le, če bi bila podana odobritev pravnega posla s strani upravne enote
skupno premoženje - razdelitev skupnega premoženja - originarna pridobitev lastninske pravice - tožbeni zahtevek na izstavitev zemljiškoknjižne listine - določitev solastniških deležev
Ker tožnica uveljavlja pridobitev solastninske pravice iz naslova skupnega premoženja, torej na originaren način, bo lahko vknjižbo svoje solastninske pravice izposlovala že na podlagi ugotovitvenega dela izreka sodbe in ni potreben zahtevek za izstavitev zemljiškoknjižne listine.
Toženec na premoženju, ki je vpisano v zemljiški knjigi izključno kot njegova lastnina, že iz materialnopravnih razlogov ne more zahtevati lastninske pravice na podlagi priposestvovanja, saj že vpisana lastnina na toženca to izključuje. Iz teh razlogov se toženec ne more sklicevati na pridobitev lastninske pravice z gradnjo na tujem svetu, saj pojmovno ne gre za gradnjo na tujem svetu, temveč na lastnem zemljišču.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0061829
ZPP člen 215. OZ člen 642.
trditveno breme – določitev cene – dogovor o ceni - pogodba o delu
Sodišče je utemeljeno uporabilo pravilo 215. člena ZPP o dokaznem bremenu in pravilno ugotovilo, da zatrjevanega dogovora o obračunu cene po dejanskih stroških, torej višje cene od po toženi stranki priznane in plačane, tožeča stranka ni dokazala.
Ker sta se obe pravdni stranki sklicevali na dogovor o cenah, le da različen, prvostopenjsko sodišče utemeljeno ni uporabilo določbe 642. člena OZ, ki se uporabi le v primeru, če med pogodbenima strankama plačilo ni določeno